Kozarec je sredstvo, ki vinu omogoča, da pride do izraza. In prav zato so vina prišla do veljave šele konec 17. in v začetku 18. stoletja, ko so izdelali prve kolikor toliko primerne kozarce za pokušnjo vina. Istočasno so se pojavile tudi prve vinske steklenice, ki so se razlikovale od ostalih.

Vino živi in se razvija. Njegova življenjska pot je odvisna od letnika in skrbne kletarjeve roke, ki jo usmerja. Ko povreti mošt ali vino prvič pretočimo, mošt ali vino izdatneje žveplamo, tekočino ločimo od droži - upravičeno pravimo, da otroka ločimo od matere. Končamo obdobje otroštva - tudi čas večje občutljivosti, vino pa postaja samostojno in se prične razvijati v zrelo žlahtno tekočino.

Domovina tega posebnega vina je Francija, kjer je pred 338 leti pater Dom Perignon bolj po naključju pripravil peneče se vino. Kontrolirana proizvodnja šampanjca pa se je v Šampaniji razvila šele v 18. in 19. stoletju, in sicer po postopku ‘’methode champagne'’, ki je izven meja Šampanije znan kot ‘’klasična metoda'’.

Pluta je naravni material, ki ga pridobivajo iz skorje hrasta plutovca. Pluta se zaradi svojih značilnih lastnosti (elastičnost, vodoodpornost, ognjeodpornost, velika plovnost ...) na veliko uporablja v različnih izdelkih.

Trgatev in nega mladega vina

Proces trgatve in posegi, ki jih opravljamo do vključno prvega pretoka, ko mošt tudi izdatneje žveplamo in ločimo od droži, je povezan z zapletenimi in številnimi kemijskimi in biološkimi procesi, ki se odvijajo v našem moštu.

ŽVEPLAMO ČIM MANJ, VENDAR DOVOLJ IN PRAVOČASNO! Na podlagi dolgoletnih izkušenj strokovnjakov in raziskav pri žveplanju drozge, mošta ali vina lahko iz strokovne literature povzamemo nekaj osnovnih pravil in napotkov:

Žveplo v vinu deluje antiseptično in antioksidativno, uporabljali so ga že stari Grki in Rimljani.

Oksidacija vina je v večini primerov nezaželjen proces, ki se lahko odvija celo leto, pogosto ga srečujemo po končanem alkoholnem vrenju, pa tudi poleti, ko temperatura v naših kleteh poraste, kletarjenje pa radi zaradi aktivnosti, ki jih posvečamo vinogradu, zanemarimo. Vina lahko oksidirajo celo v steklenici, če je prostega žvepla premalo ali če je  nepravilno skladiščeno (visoka temperatura, svetloba).

Nastanejo zaradi nepravilnih kemijsko-fizikalnih procesov v moštu ali vinu, delovanja encimov in prisotnost vinu tujih snovi. Senzorične lastnosti vina (stanje, barva, vonj in okus) se spremenijo do takšnega stanja, da vino sploh ni primerno za promet ali za pitje zaradi oksidacije, motnosti, kristalizacije, usedline, tujih vonjev in okusov.

Sladkorji v grozdju in moštu

Molekule sladkorjev so sestavljene iz ogljika, vodika in kisika - le iz treh kemijskih elementov torej, kljub vsemu pa obstaja široka paleta različnih in tudi zelo kompleksnih sladkorjev. Osnovne gradnike sladkorjev imenujemo mono-saharidi (imenujemo jih tudi enostavni sladkorji, enostavne molekule), primera za takšna sladkorja sta npr. glukoza (grozdni sladkor) in fruktoza (sadni sladkor) - sladkorja, ki ju v večjem deležu vsebuje grozdna jagoda.