Zlata trsna rumenica na območju JV Slovenije

Trsne rumenice povzročajo fitoplazme iz skupine bakterij. V Sloveniji poznamo na vinski trti dva tipa, od katerih je tip črni les (Grapevine Bois Noir Phytoplasma/BN) gospodarsko zelo pomembna bolezen in tip zlata trsna rumenica (Grapevine Flavescence Dorée Phytoplasma/FD) karantenska bolezen.

Po zunanjih bolezenskih znamenjih se med seboj ne razlikujeta in ju je možno ločiti le z laboratorijsko analizo. Razlika postane očitna šele s procesom propadanja trsov, ki je v primeru zlate trsne rumenice intenzivnejše in hitrejše. Zaradi tega obstajajo glede preprečevanja njenega širjenja posebne zahteve in ima status karantenske bolezni (seznam II.A.2). Od prve najdbe FD v Sloveniji, v okviru posebnega nadzora od leta 2005 do leta 2009, je šlo v večini primerov le za posamezne okužene trte. Omeniti gre, da je lahko trta istočasno okužena z obema tipoma rumenic.

Bolezenska znamenja se začnejo najizraziteje kazati tekom vegetacije, konec meseca junija. V primeru stresnih dejavnikov, kot so suša, visoke temperature, lahko tudi prej. Značilno je zvijanje listne površine navzdol. Pri rdečih sortah začne listje rdečeti, pri belih pa bledeti, rumeneti. Listi, ki propadajo, sprva postanejo na otip krhki in dajejo vtis, da se drobijo. Okužena trta ima že od cvetenja dalje težave z oplodnjo, neenakomernim razvojem jagod in dozorevanjem. V okuženih vinogradih pridelek zaradi propadanja, sušenja in odpadanja grozdja drastično upade. Grozdje, ki je manj prizadeto, ima v jeseni nižjo stopnjo sladkorja in več kislin. Hkrati je dozorevanje lesa slabše in zaradi tega čez zimo običajno propade. V primeru okužbe trsa z zlato trsno rumenico pride do njegovega propada zelo hitro, v letu ali dveh, odvisno od kondicije rastline in ostalih razmer na rastišču. Bolezenska znamenja se lahko na trti razporejajo neenakomerno, saj so odvisna od gostote povzročitelja – fitoplazme v rastlini. Tako je lahko del trte videti zdrav, del pa močno okužen. Pri določanju bolezenskih znamenj je potrebna pozornost, saj obstaja možnost zamenjave zaradi npr. fizičnih poškodb od toče, zlomov rozg, staranja oz. tudi s kakšnimi drugimi boleznimi stebla vinske trte.

Trsne rumenice se širijo na daljše razdalje s sadilnim materialom, na krajše pa s pomočjo prenašalcev iz skupine žuželk. Ameriški škržatek (Scaphoideus titanus), ki prenaša zlato trsno rumenico, je razširjen že na celotnem območju RS, njegova prisotnost pa je bila v JV Sloveniji prvič potrjena leta 2005. To je hkrati tudi leto, ko je bila bolezen prvič odkrita v Sloveniji, na Koprskem. Značilno je, da povsod koder se pojavi ameriški škržatek, slej ko prej pride tudi do pojava zlate trsne rumenice. Ker je bolezen pri nas še dokaj nova, potekajo na tem področju še številne raziskave. Med drugim se preučuje tudi vloga navadnega srobota (Clematis vitalba), ki je poleg vinske trte gostiteljska rastlina zlate trsne rumenicePo spremljanju uničujočih posledic bolezni v drugih evropskih državah, kjer jo že imajo, je Fitosanitarna uprava Republike Slovenije (FURS) začela s posebnimi nadzori trsnih rumenic tudi pri nas. Začetki segajo v leto 2002 in od takrat se število fitosanitarnih pregledov in vzorčenj samo še povečuje. To velja tudi za nadzor možnih prenašalcev, kot je ameriški škržat, in drugih gostiteljskih rastlin. Posebni nadzori so načrtovani sistematično in z njimi poskušamo čim bolj enakomerno zajeti celotno vinorodno deželo. V veliki meri so nam v pomoč tudi sami vinogradniki, ki so zainteresirani za opravljanje fitosanitarnega pregleda. Po odkritju in laboratorijski potrditvi zlate trsne rumenice Fitosanitarna uprava RS razmeji območje na žarišče in varovalni pas. V žarišču, ki sega 1 km od mesta odkritja, se prepove premeščanje rastlinskega materiala vinske trte, odstrani se vse simptomatične rastline in kar je odločilno za širjenje bolezni, zatira se ameriškega škržatka. Zatiranje škržatka velja tudi za varovalno območje. Septembra 2009 je bil sprejet Pravilnik o ukrepih za preprečevanje širjenja in zatiranje zlate trsne rumenice (Uradni list RS, št. 73/09), v katerem so navedene razlage pojmov, ugotavljanje zdravstvenega stanja ter ukrepi za preprečevanje širjenja bolezni. V njegovem sklopu je tudi načrt ukrepov za zatiranje ameriškega škržatka. Informacije o času in načinih zatiranja prenašalcev zlate trsne rumenice napove služba za varstvo rastlin na Kmetijsko gozdarskem zavodu Novo mesto (KGZ) in jih objavlja v različnih medijih; FITO – info in spletni strani KGZ Novo mesto.

Zlata trsna rumenica je vsekakor huda bolezen, ki je prizadela naše vinograde. Kako globoke in daljnosežne so posledice njenega pojava in ali nam jo bo uspelo zadržati v dosedanjem obsegu, pa bo pokazalo leto 2010, leto po številnih novih odkritjih zlate trsne rumenice v vinogradih vinorodne dežele Posavje.
 
Vir: KGZ Novo mesto