Latinski izraz: Plasmopara viticola

Gliva napada vse zelene dele rastline: cvetove, grozdne jagode, vitice, poganjke posebno pa listje. Odvisno od inkubacijske dobe, starosti lista in zračne vlage, so bolezenske poškodbe v času vegetacije vidne v obliki oljnih peg ali madežev nepravilnih oblik, rumene do rjave barve, ki so omejene z listnimi žilami.

Sporulacija glive, je vidna v obliki bele plesnive prevleke na spodnji strani lista. Kadar je zračna vlaga blizu 80%, se pojavijo oljne pege, če pa zračna vlaga doseže mejo 100 %, bolezen izbruhne kar v obliki belih plesnivih prevlek. Okužba listja je najpomembnejši vir za nadaljnje okužbe z boleznijo. Močna okužba povzroči rjavenje in propadanje listja, v skrajnem primeru lahko močno okužene rastline povsem izgubijo listje sredi rastne sezone. Gliva lahko napade listje tudi kasneje v jeseni, čemur pravimo pojav ”pozne peronospore”. Takrat zaradi nižjih temperatur gliva ne povzroči več pomembnejše škode. Napadeno listje postane rumenkasto. Na spodnji strani je gosta plesniva prevleka, ki je omejena z listnimi žilami, pege pa so nepravilnih oblik. 


Rastni vršički postanejo zaradi napada glive sprva prevlečeni s plesnivo prevleko nato pa porjavijo in se posušijo. Podobni simptomi so na kabrnkih, viticah, listnih pecljih.


Posebno nevarna postane gliva v tistih letih, ko napade cvetove. Napadeni cvetovi se lahko v celoti posušijo in odpadejo. Grozdne jagode gliva napada vse do pojava voščenega oprha (konec julija, začetek avgusta). Ta je namreč znak, da so reže na površini jagode zaprte in da skozi njih gliva nima več vstopa. Do takrat pa se grozdje lahko okuži neposredno preko povrhnjice. čeprav grozdno jagodo varuje poprh, še vedno ni popolnoma varna pred napadom peronospore. Gliva lahko do jagode prodre preko peclja, ki je v tem času še zelen in ima odprte listne reže. Pri tovrstnem napadu postanejo grozdne jagode vijoličaste barve in na prerezu rjave. Jagode zaradi delovanja glive porjavijo in odpadejo. Ob močnem napadu se lahko posušijo deli grozda ali celo celi grozdi.
 

Vir: www.drustvo-vinogradnikov.si