»Rez ni le zareza v les z večjo ali manjšo ostrino,rez je živa usodna vez dveh duš,dveh teles v skupno dvojino,rez je globoka vez vinogradnika s trto,z njo je vse možno in vse odprto v petje in pitje,v zgolj količino ali v pobožno sožitje z žlahtnino,saj kakor kdo reže, tako se mu streže.«
Tone Pavček
Rez vinske trte spada med prva zimsko-pomladna ročna dela v naših vinogradih in je za vinogradnika strokovno tudi najbolj zahtevno opravilo. Z rezjo uravnavamo rodnost in obremenitev vinske trte, kar odločilno vpliva na kvaliteto grozdja in vina, ki ga želimo pridelati. Na preobremenjeni trti bo grozdje slabo dozorelo, trta pa se bo z leti izčrpala. Na trti, kjer je obremenitve premalo, pa bo se bo izpostavila močna rast, ki bo zavrla razvoj in dozorevanje grozdja. Rez vinske trte opravljamo v času mirovanja, od decembra do napenjana brstov oz solzenja. Mlade trte, bolj nagnjene k pozebi, obrežemo kasneje, saj zgodnja rez pospeši tudi rast oz. napenjane brstov. Pravilna rez omogoča ustrezno osvetljenost, usklajeno rast ter prehrano, prihrani nam čas pri opravljanju zelene rezi, ki sledi kasneje, ko vršički zrastejo na okoli 10 cm.V vinogradniški tradiciji so poznane različne vzgojne oblike, ki so odvisne tudi od sorte.
Primorci npr. pogosto režejo na kordone, v ostalem delu Slovenije, pa je bolj uveljavljena rez na en ali dva šparona.V nadaljevanju bomo navedli le nekaj osnov, ki jih mora poznati vsak, ki se loti tega opravila. Vsekakor vam svetujemo, da občasno osvežite in dopolnite strokovno znanje, tako da obiščete kakšno demonstracijo rezi vinske trte, ki jo izvedejo strokovne svetovalne službe in prelistate po knjigi iz vinogradništva (priporočamo "Vinogradništvo - S. Vršič, M. Lešnik, Založba Kmečki glas, 2001").
Pred začetkom del si oglejte nekaj trt, ki ste jih obrezali lansko leto in poskušajte analizirati primernost obremenitve in razporeditve rodnih mladic. Strokovno pomoč in nasvet potrebujete predvsem, če so dozorele mladice kratke in tanke, če večje število trt zamira, če je bil razvoj trte slab ali prebujen oz. usmerjen v rast ne v nastanek grozdja. Razloge za takšno stanje lahko iščete v načinu gnojenja oz. prehrane vašega vinograda, obdelave tal in rezi.
Vrste lesa
Pri vinski trti ločimo več vrst lesa: stari les, dvoletni in enoletni les. Stari les predstavljajo deblo, krak, tudi kordon, če vzgajamo kordonsko. Dvoletni les raste iz starega lesa, na njem pa je enoletni rodni les. Zelo pomembno je pomlajanje trte, ki jo opravimo ob rezi, t.j. razmerje med enoletnim in starim lesom. Vsekakor poskušamo doseči, da je starega lesa čim manj, kar dosegamo z izrezovanjem krakov in delov starega lesa oz. nižanjem debla. Enoletni les, ki raste iz dvoletnega, je roden, če zraste iz starega pa je v večini primerov jalov oz. neroden. Enoletni les imenujemo tudi rozga.Vinska trta torej rodi na enoletnem lesu, ki je zrasel iz dvoletnega lesa. Rozge, izrastle iz starega lesa, so večini primerov nerodne.Enoletni rodni les režemo na:
- čepe (z enim očesom)
- reznike (z dvema ali tremi očesi)
- penjevce (s štirimi do šestimi očesi)
- šparone (z več kot šestimi očesi).
Jalov les, na katerem želimo vzgojiti rodni les za naslednje leto, pa režemo na:
- čepe (z enim očesom)
- reznike (z dvema ali tremi očesi)
Mesto, kjer želimo rodni les za naslednje leto, naj bo čim bliže deblu in v ustrezni višini, saj nam trta le tako ne bo pobegnila v širino in višino. Čepi in rezniki so pomembni predvsem, če sta šparona previsoko in želimo trto v naslednjem letu znižati.Vedno razmišljajmo, da ne bo trta preobremenjena in preveč zasenčena, kar se največkrat zgodi v osrednjem delu nad deblom, kjer nam lahko zraste največ mladic!Pri rezi čepov, reznikov, penjevcev ali šparonov odrežemo rozgo 1 do 1,5 cm nad zadnjim očesom in sicer rahlo poševno od očesa tako, da ob solzenju, če šparon še ne bo privezan ali pri rezniku oz. čepu tekočina ne zalije očesa. Če režemo zgodaj, zaradi možne pozebe lesa odrežemo še malo višje.Če nam na starem rezniku (iz prejšnje rezi), ni uspelo vzgojiti dveh primernih rozg za šparon in reznik, narežemo le kratek reznik ali več reznikov oz. čepov, ki bo(do) roden(i) (vendar bo zaradi manjšega števila očes grozdja manj). Šparon, če je trta v dobri kondiciji, pa poskušamo narediti iz enoletne mladice, čim bliže deblu, ki raste na "lanskem šparonu". Dolžina šparona je odvisna tudi od sorte. Praviloma sorte, ki imajo večje grozdje, kot npr. žametna črnina, bolje uspevajo, če jih režemo na kratko. Pri sortah z manjšimi grozdi se obnese tudi rezanje na en daljši šparon, saj so očesa pri osnovi manj rodna kot v sredini. Dolžino šparona in rodnih oči na rezniku in čepu prilagajamo kondiciji trte ter življenjskemu prostoru, ki ga trta ima na voljo. Pri rezi očistimo tudi deblo. Odvečen les izrežemo in odstranimo iz trte.
Vezanje šparonov
Šparone vežemo zato, da očesa razporedimo na opori ter da povečamo njihovo obraslost in rodnost. Način upogibanja je odvisen od vzgojne oblike in sorte. Privežemo jih na žico, za kar lahko uporabimo različne materiale: vrbovec, žice, različne umetne materiale, ki jih lahko uporabljamo s priročnimi orodji, da je delo hitrejše. Dobro je, da so šparoni privezani pred solzenjem, saj nam tako očesa tekočina ne zalije.Po zimski rezi, ko trta v pomladnih mesecih odžene, opravimo zelena dela, tudi pomembno opravilo, ki ga ne smemo zamuditi! Pa veliko uspeha in užitka, mnogi vinogradniki namreč prisegajo, da je zimska rez med najbolj prijetnimi opravili v vinogradu! In če zaključimo po Tonetu Pavčku, ljubitelju, častilcu in pridelovalcu domačega vina: "...kakor kdo reže, tako se mu streže..."
Vir: www.drustvo-vinogradnikov.si