Novice
Novice društva
Cvičkorel 2025
(32)Na zadnjo majsko soboto, ki je bila lepo obsijana s soncem, se je odvijal tradicionalni Doga...
Prešernov pohod 2025
(162)Kot nam je že v navadi, smo se tudi letos poklonili naši slovenski kulturi ter se odpravili na...
Strokovna ekskurzija v Belo krajino 2024
(209)V soboto, 23. 11. 2024 smo se člani VTKD Cerklje ob Krki odpravili na strokovno ekskurzijo v Belo...
Nasveti in težave
Težave vinske trte, vina in drugo. Več nasvetov in področij najdete pod zavihkom Nasveti.
Bakterijski rak koreninskega vratu
Bakterijski rak koreninskega vratu na vinski trti povzročajo različni biovarji Agrobacterium tumefaciens, vendar danes velja za najbolj razširjenega povzročitelja škode A. tumefaciens bv. 3 ali A. vitis.
Cvetenje
Faza cvetenja se začne takrat, ko se na posameznih cvetovih začno ločevati venčni listi s cveta, oz. ko odpade 5% cvetnih kapic.
Acetaldehid in etilcetat
Zanimivi molekuli, celo podobni na ime, sestavljeni iz enakih osnovnih gradnikov: ogljika, vodika in kisika, pa vendar tako različni.
Črna pegavost vinske trte
Latinski izraz: Phomopsis viticola. Gliva se hitro razmnoži v hladnih deževnih pomladih, takrat trta raste še počasi in zato naredi največ škode na mladicah.
Esca - kap vinske trte
Kap vinske trte povzroča vrsta gliv, med katerimi je največkrat omenjena gliva Phellinus ignarius. Gliva je pogosto prisotna v primorskih vinogradih. Bolezni so izpostavljene najbolj bujne sorte. Med bujne sorte na Primorskem spadajo predvsem refošk, nekaj manj malvazija.
Oidij
Latinski iztaz: Uncinula necator. Je za peronosporo najbolj razširjena in dostikrat najbolj nevarna bolezen vinske trte. Povzroča jo glivica, ki je leta 1845 prišla iz Amerike v Evropo.
Peronospora
Gliva napada vse zelene dele rastline: cvetove, grozdne jagode, vitice, poganjke posebno pa listje.
Rdeči listni ožig
Junija se na listih pojavijo najprej oglate blede pege, podobne tistim, ki jih povzroča peronospora vinske trte.
Izvedite več
Več podrobnosti o društvu
Vinska kultura
Vinska kultura je del človeške kulture, ki je povezana s predelovanjem, trženjem in uživanjem vina.
Evropski red vitezev
»In honorem dei et in honorem vini« je geslo Evropskega reda vitezov vina, s sedežem v Avstriji, v Eisenstadtu.