Vinska kultura je del človeške kulture, ki je povezana s predelovanjem, trženjem in uživanjem vina. Razvila se je predvsem v tradicionalno vinskih državah, kjer je vino prisotno pri vseh pomembnih odločitvah v življenju posameznika, pa tudi v vsakdanjiku.

Čeprav je Slovenija tradicionalno vinogradniška država, pa smo v preteklih letih velikokrat slišali, da je kultura pitja pri nas na precej nizki ravni. Vse preveč ljudi namreč vino najprej poveže z alkoholizmom, kar je posledica tega, da premalo vemo o vinu in o kulturnem pitju. Vino je narejeno za uživanje in ne v pogubo človeku. Če pa želimo ob vinu uživati, ga je treba znati zaznavati z vsemi čutili. Najprej poslušamo kako vino teče v kozarec, nato občudujemo njegovo barvo in vonjamo njegovo aromo, nazadnje pa ga v ustih okušamo v vsej njegovi polnosti. Toda če želimo doživeti vse te užitke, je treba poskrbeti tudi za pravilno postrežbo, ki pomeni pravilno izbiro kozarca in temperature vina. Kadar tako postreženo vino ponudimo ob jedeh, ki se z njim ujemajo, je užitek popoln.Vino je danes pijača, ki jo znanstveno lahko obravnavamo z več vidikov.

Najprej kot družabno pijačo, ki umiri razburjen želodec in dušo ter oplemeniti in dopolni hrano, lahko pa ga obravnavamo tudi kot samostojno hranilo. Deluje torej kot rahlo poživilo in v zmernih količinah ugodno vpliva na psihično in fizično počutje ter zdravje, če pa z njim pretiravamo, se lahko hitro spremeni v strup. V vinu so namreč odkrili že preko tisoč snovi, ki blagodejno vplivajo na zdravje zmernega uživalca vina.Podobno kot človek, ima tudi vino svoja življenjska obdobja. Sadež zori na trti, vino se nato rodi med alkoholnim vrenjem, doseže svoj vrh v kakovosti in se s staranjem zlomi, tako kot človek.

Vsako vino je torej enkratno in neponovljivo, kar velja tudi za nas ljudi. Na njegove lastnosti pa vplivajo razni naravni dejavniki in seveda človek s svojim trudom, ki ga vloži v pridelavo in predelavo vina. In ker je vino vedno nekaj posebnega, je treba tudi hrano, ki jo bomo uživali ob njem izbrati skrbno in po določenih pravilih.Zato naj vam spregovorim o osnovnih pravilih glede izbire vina k hrani. Vino je dopolnilo k hrani, zato je ne sme nadvladati, ampak naj bi bila vino in hrana v ravnovesju, kjer pridejo do izraza njune najboljše lastnosti. Nujno je treba upoštevati osnovne okuse jedi, ko se odločamo za primerno vino.

K slanim in začinjenim jedem ponudimo bolj bogata ekstraktna bela vina ali zrela rdeča vina, ki so lahko tudi rahlo barikirana. Če je jed pripravljena z vinom, moramo biti ob izbiri pravilnega vina pozorni tudi na to. Torej ob tako pripravljeni jedi ponudimo vino podobne sestave ali celo enako kakovosti. So pa tudi jedi, ki se tepejo z vinom, kot so na primer jajca in okisane solate. Zato strokovnjaki priporočajo uporabo vinskega balzamičnega kisa, ki ga lahko kombiniramo z različnimi vini.

Tudi nekatera zelenjava, kot so artičoke, špinača, beluši in kumina, niso najboljši par z vinom, kar pa lahko izboljšamo z uporabo limoninega soka.Za aperitiv, razne slavnostne sprejeme in še ob posebej veselih trenutkih ponudimo primerno ohlajena peneča vina (penina zelena). Ob začetnih jedeh, ki pa jih je treba seveda razlikovati, ponavadi ponudimo lažja bela, rosé ali mlada rdeča vina, medtem ko se ob juhi ponavadi ne ponudi vina. Morske sadeže lepo dopolnjujejo vsa bela suha vina nearomatičnih sort (rebula, pinela, malvazija). Ob rižoti lahko ponudimo celo paleto različnih vin, upoštevati je treba predvsem dodatke. Ribam nesporno pristajajo bela vina, ker gre za lažjo hrano in tudi lažjih vin je več med belimi sortami.

Enostavno pripravljene ribe se ujemajo z lažjimi belimi suhimi vini, medtem ko se v omaki pripravljene ribe bolje ujemajo z močnejšimi belimi vini.Pri mesu na splošno velja, da se svetlo meso ujema z belim vinom in temno meso z rdečim vinom. Toda danes so že možne izjeme, ki tega pravila ne upoštevajo. Toda ob govejem zrezku in jagnjetini se gotovo najbolj prilegajo rdeča vina. Ob divjačini pa ponavadi ponudimo močnejša rdeča vina. Svinjina in perutnina sta glede vina zelo prilagodljivi, zato lahko izberemo od belih suhih do polaromatičnih, krepkih, lažjih in močnejših rdečih vin. Raca ali gos zahtevata belo suho do polsuho vino, lahko pa ju kombiniramo tudi z rdečimi mladimi vini, kot so refošk, merlot ali barbera.

Vse vrste mesa na žaru lepo dopolnjujejo rdeča vina s poudarjeno sadno cvetico, kot so na primer cabernet sauvignon, barbera in rosé, kar pa velja tudi za prekajene izdelke, kot so salame in klobase.Splošno je znano, da se vina lepo ujemajo s siri, vendar je treba biti previden pri izbiri. K svežim in mehkim sirom tako ponudimo lahka bela vina, k polnim ovčjim ali kozjim sirom pa bogata, rahlo barikirana rdeča vina. S sladico se skladajo predvsem vina posebne kakovosti, ki jih v Sloveniji ne manjka. To so predvsem vina pozne trgatve, iz sušenega grozdja (pikolit) in raznih jagodnih izborov. Vina s poudarjeno kislino lahko škodujejo okusu sladkega peciva, lepo pa se ujamejo s sadno pito iz jagod, malin, jabolk in breskev.

Dvig kulturne ravni pitja vina do zmerne, prijetne, doživete in predvsem zdrave uporabe, lahko dosežemo le, če o vinu vemo več kot le to, da je prijetna alkoholna pijača. Če smo o vinu nepoučeni namreč obstaja velika nevarnost, da izgubimo občutek za pravo mero.
 

Vir: Latnik 2006, Tamara Ambrožič