IZVLEČEK

Vino Cviček PTP slovi po svoji lahkotnosti, svežini in pitnosti. Raziskave za izboljšanje kakovosti Cvička PTP so redke. Zadnji rezultati ciljnih raziskav so
starejši od 10 let. Cviček PTP je v Sloveniji zakonsko zaščiten od leta 2000, kar je pomemben mejnik v razvoju vinogradništva in vinorodnega okoliša
Dolenjska. V spremenjenih podnebnih razmerah ter željah potrošnikov se tudi v tehnologiji pridelave in oblikovanju tega vina dogajajo spremembe.
Tradicionalna pridelava zahteva razvoj in nadgradnjo, zato je bil eden od glavnih ciljev projekta preučitev različnih postopkov, tako pridelave grozdja, kot njegove predelave v kleti z novimi tehnološkimi smernicami. S pomočjo pilotnega projekta ”Tehnološka posodobitev pridelave grozdja in vina za Cviček PTP” smo želeli doseči zastavljene cilje tako, da smo:

● preučili različne tehnologije pridelave grozdja Žametovka za vino
Cviček PTP;

● predlagali posodobljeno tehnološko shemo za predelavo grozdja

Žametovka za visoko kakovosten Cviček PTP.

V luči trajnostnega vinogradništva smo izvedli različne vinogradniške prakse obdelave tal, ki izboljšajo absorpcijo vode in sposobnost zadrževanja vode v tleh (prilagoditev na sušo) ter omogočajo manjšo rabo herbicidov. Tako se je izboljšala tudi mikrobiološka živost tal, rastlinska biodiverziteta v vinogradu in povečala vsebnost organskih snovi v tleh. Vse našteto prispeva k izboljšanju kakovosti grozdja, varovanju okolja in podzemnih voda. Z namenom zmanjšanja pridelka in dviga kakovostigrozdja smo predlagali eno-šparonsko rez, redčenje grozdja in ročno razlistanje s ciljem izboljšanja mikroklime grozdja in manjše porabe fungicidov. V kleti smo preučevali sodobne vinarske tehnologije in precizno enologijo, s katero lahko izboljšamo oz. nadgradimo kakovost Cvička PTP. Z vpeljavo sodobnih vinogradniško-vinarskih znanj lahko pridelamo obstojnejši Cviček PTP z več svežine, boljšo sadnostjo in pitnostjo.

Več lahko preberete na spodnji povezavi - prenos PDF.

Datoteka

Letošnje društveno ocenjevanje vin je že za nami. Naši izurjeni ocenjevalci, pod taktirko Jerneja Martinčiča in Andreja Bajuka kot predsednika komisije, so svoje delo opravili v petek, 24. 2. Na ocenjevanje so bili oddani 103 vzorci vin. Brbončice so zadrgetale ob okusih cvička, žametne črnine, modre frankinje, dolenjskega belega in rdečega, muškata, kernerja, rizlinga, traminca, bele zvrsti, chardonnaya, ledenega laškega rizlinga in penine.

Da se vinogradništvo predaja iz roda v rod in tako nadaljuje tradicijo, je poskrbela družina Barbič Barkovič, saj sta najbolje ocenjena cvička iz njihovega vinograda. Čestitke za zmago Žanu Barkoviču in družini Barbič Barkovič.

Žan Barkovič ima tudi najbolje ocenjeno modro frankinjo.

Andreja Jurečič ima najboljše dolenjsko rdeče, družina Slakonja pa dolenjsko belo.

Pri Tadeju Baškovču bomo pili odlični rose in rumeni muškat polsladki, pri Zinki Rimc pa žametno črnino.

Modro frankinjo starejšega letnika nam bo postregel Darko Unetič. V njegovi kleti je tudi traminec polsladki in odlična penina.

Najboljšo belo zvrst bomo dobili pri družini Žibert, laški rizling pri Jeke Alešu, renski rizling pa pri Srečku Hribarju. Na kozarec chardonnaya bomo šli k Stanku Medvedcu, na sladki kerner pa k Francu Oštrbenku. Lepo bo stekel po grlu tudi rumeni plavec družine Prah.

Čisto na koncu pa bomo to vinsko pravljico zaokrožili z laškim rizlingom,ledena trgatev 2009 pri Robertu Rimcu.

Iskrene čestitke tudi vsem ostalim pridelovalcem rujne kapljice in dobitnikom medalj in priznanj.

Hvala vsem, ki ste oddali vzorec za ocenjevanje. Hvala Frenku Ajstru za celotno organizacijo in izvedbo ocenjevanja. Hvala pobiralcem vzorcev, ocenjevalcem, zapisnikarjema, strežbi in izdaji. Hvala vsakemu, ki je pripomogel, da je ocenjevanje potekalo strokovno in nemoteno.

Na spodnji povezavi si lahko pogledate neuradne rezultate ocenjevanja.

Neuradni rezultati 2023

Tudi letos, 8. 2. 2023, smo se vinogradnice in vinogradniki podali na tradicionalni Prešernov pohod.

Zjutraj smo se zbrali v Mrzlavi vasi in se prešerne volje za zastavo podali proti Kozlcu, kjer so nas pričakali in pogostili Dušan Prah ter družina Dušak. Po prijetnem klepetu in s polnimi želodčki smo pot nadaljevali v Mrzlavski Gaj. Tam so nas pocrkljali Vida in Marjan Tomše ter Stanko Medvedec. Nadaljevali smo proti Vitovcu. Mimogrede smo se odžejali še pri Stanetu Humeku. V Vitovcu nas je s polno mizo dobrot pričakala družina Prah. Ker smo bili prešerni in kulturni, smo pri njih nazdravili še s penino Prah. Vesela karavana se je odpravila naprej po Vitovcu do Borisa in Andreje Kranjc. Ko se nam je zdelo, da po vseh dobrotah, ki so nam jih gostitelji velikodušno ponudili, ne moremo več niti piti niti jesti, smo šli še na Stankovo. Tam nas je pričakal Marjan Preskar z obloženo mizo in kapljico rujnega. Bilo bi pa zelo narobe, če ne bi preverili, kaj imata v kleti še Fanika in Radovan Ivanšek.

Z lepimi in prijetnimi vtisi smo se vrnili na našo izhodiščno točko, kjer nas je društveni kuhar Branko Račič s pomočnikoma Aleksandrom Piškurjem in Darkom Oštrbenkom pričakal z golažem. Vsi smo z veseljem poskusili golaž, ki je bil že večkrat na tekmovanju prepoznan za zmagovalnega.

Vsem, ki ste omogočili, da je bil dan lep, prijeten, vesel in kulturen, se iskreno zahvaljujem. Hvala vsem, ki ste nas tako velikodušno in nesebično pogostili. Hvala vsem, ki ste prinesli vino, da smo poplaknili golaž. Hvala Borisu Popijaču za darovano meso. Hvala Majdi in Jožetu Piltaver za skrbno izbrano in načrtovano pot.

Naj nam taka druženja ostanejo v lepem in prijetnem spominu. To so ure, ki jih namenimo druženju in veselju.

Galerija fotografij

V soboto, 26. novembra 2022, smo se člani Vinogradniškega, turističnega in kulturnega društva Cerklje ob Krki po nekajletnem premoru zaradi epidemije zopet odpravili na vsakoletno jesensko strokovno ekskurzijo. Pot nas je tokrat ponesla v čudovite vinorodne kraje na slovenskem Krasu in v Vipavski dolini.

Poln avtobus je iz Posavja zgodaj zjutraj štartal proti Krasu, natančneje proti Sežani, kjer smo se najprej ustavili v zadružni kleti Vinakras, ki se že od leta 1947 ponaša s pridelovanjem vin vrhunske kakovosti. Najprej smo si ogledali več prostorov ogromne kleti, kjer nastaja za to področje značilni teran PTP. Tega kraškega posebneža smo imeli priložnost v različnih polnjenjih poskusiti tudi kasneje na degustaciji, kjer ni šlo brez kombiniranja vrhunskega vina s kraškimi kulinaričnimi biseri, kot sta pršut in domači zašinek. Za piko na i smo se na koncu v domačem ambientu podzemne kleti posladkali še s teranovim likerjem, ki nas je s svojim okusom spomnil na prihajajoče praznike.

Po odlični degustaciji smo obiskali še le nekaj sto metrov oddaljen botanični vrt Sežana, ki se nahaja ob vili Mirasasso in ga je v 19. stoletju tu zasnovala grška trgovska rodbina Scaramangà. V okviru vodenega ogleda smo se sprehodili tudi po bogato razbohotenem rastlinjaku iz leta 1890 ter se na koncu ustavili še v moderno opremljenem ter zelo didaktično domišljenem Interpretacijskem centru kraške vegetacije, ki se nahaja v vrtu.

Iz Sežane smo se nato odpravili v slikovito in tisti dan sončno, četudi precej vetrovno Vipavsko dolino, kjer so nas v Vrhpolju pri Vipavi pričakali gostoljubni člani družine Tomažič, ki ima bogato vinogradniško tradicijo. Gospodar Nejc Tomažič nas je po zdravici dobrodošlice in vipavskem prigrizku popeljal po stari in novi vinski kleti ter predstavil postopek pridelave vin na njihovi kmetiji. V + moderno opremljenem degustacijskem prostoru smo uživali v vzorcih njihovih vrhunskih vin različnih sort, od malvazije in barbere do caberneta in muškatne penine. Pika na i je bila izjemno gostoljubna postrežba, zaradi katere smo se le stežka poslovili in se odpravili nazaj proti domačim krajem.

Še pred slovesom pa smo se ustavili na večerji v nam domačem Šentjerneju, na turistični kmetiji Pr' Martinovh v Gorenjem Gradišču. Ob vrnitvi v »domačo« vinorodno deželo smo tam uspešni ekskurziji po Krasu nazdravili z našim dolenjskim cvičkom in uživali v domačih dobrotah gostiteljev.

Lepih vtisov in prijetno utrujeni smo zaključili letošnjo strokovno ekskurzijo, ki je bila po mnenju mnogih najboljša do sedaj. Zahvaljujemo se članom upravnega odbora, še posebej Jožetu Piltaverju, za uspešno organizacijo.

Besedilo: Lara Oštrbenk

Foto: Lara Oštrbenk

Galerija fotografij