PREDPRIPRAVA NA TRGATEV LETNIKA 2020! Posebnosti letnikov so stalnica vsakoletne vinogradniške pridelave. Vremenskim posebnostim letošnjega vinskega letnika moramo po nastanku epidemije dodati tudi spremenjene razmere tako v pridelavi, kot v prodaji in porabi vina.
Vinogradniška panoga je skupaj s celotno družbo v krču razvojne negotovosti in nepredvidljivosti, zato je tudi vinogradnikom težko in gospodarno načrtovati, nam pa tudi prav svetovati. Vsekakor moramo graditi na realnih dejstvih, nato pa skupaj z izkušnjami izpeljati več scenarijev, ki lahko mnogim pomagajo prebroditi krizo, ki je pred nami. Pridelovalne razmere so se v tem letu pričele s suho in zeleno zimo, zgodnim odganjanjem, veliko nevarnostjo za spomladansko pozebo, Zaradi hitrega menjavanja hladno-toplo- mokrega vremena v mesecu maju in juniju je prišlo do dvojnega in časovno podaljšanega cvetenja ter slabše oplodnje z večjim osipanjem. Temu je sledil izreden razvoj grozdičev, tako da so sedaj jagode v grozdih večine sort že tudi strnjene . V času odganjanja smo prehitevali povprečno leto za najmanj dva tedna, v času cvetenja smo zaostajali za dva tedna , sedaj pa smo po razvoju grozdja spet v prednosti. Zdravstveno stanje v vinogradih je optimalno, bolezni v tem trenutku ne povzročajo velikih težav, prav tako do sedaj ni bilo omembe vrednih škod po toči in poletnih nevihtah. Vinogradi so obloženi, trte v dobri kondiciji in razvoj grozdja spet zagotavlja količinsko bogato letino. Po dolgih letih spet vinogradniška pridelava poteka brezhibno in s strokovnega stališča pridelava v tem letu zagotavlja optimalno ciljno usmerjenost saj so vinogradi obloženi, zdravi, razvoj grozdja in trenutne vremenske razmere pa zagotavljajo ugoden razvoj in spet je pred nami izjemno količinsko in kakovostno nadpovprečna vinska letina.
Odločilni vpliv na značilnosti letošnjega pridelovalnega vinskega letnika se vedno bolj kaže v bipolarnosti, ko imamo na eni strani brezhibno pridelavo količinsko bogatega in nadpovprečno kakovostnega nastavka grozdja, po drugi strani pa zaradi posledic epidemije velike zaloge vin v kleteh, posledično zmanjšano prodajo in porabo vin. Zaradi zaščite vinskega trga in tržnih vinarjev je država najprej uvedla pomoč kot nadomestilo zaradi izpada dohodka v proizvodnji vina(sektorska pomoč),ki je bila namenjena malim vinogradnikom do največ 20 ha površin , nato je uvedla ukrep zelene trgatve, na katero se je prijavilo 296 s skupno prijavljenih 328 hektarjev površin vinogradov (203 ha vzhodna in 125ha vzhodna regija). Prav tako je bila sprejeta uredba za krizno destilacijo vina in krizno skladiščenje vina. Krizna destilacija je povsem EU ukrep, ki stopa v veljavo samo tedaj, ko je potrebno zaradi posebnih razmer reševati vinski trg. Krizna destilacija pri nas je povečini(93%) namenjena samo velikim vinskim sistemom, ki združujejo množico malih vinogradnikov z več kot 100 000 litri vinskih zalog. V ta namen je bilo predvidenih zelo veliko sredstev, ki pa so zaradi zaostrenih pogojev, dosegljiva zgolj za velike tržne in povezane vinogradnike. Ob državnih ukrepih, za omilitev krize pa se predlagajo za vinogradnike še strokovni predlogi in priporočila s katerimi lahko vplivamo ob zmanjšanem pridelku na povečano kakovost pridelanega vina. Strokovna priporočila za dvig kakovosti in s tem posledično zagotavljanje redne in nemotene prodaje vin v višjih cenovnih razredih, so edini pravi pristop za dolgoročni obstoj vinogradnikov in nadaljnji razvoj vinogradništva. Strokovna priporočila v zaključnem času razvoja grozdja so v obliki različnih načinov in izvedbe redukcije ali odstranjevanja grozdja. Odstranjevanje grozdja je tehnološki ukrep, ki je najprej velik strošek in zahteva tako čas, kot tudi pravilne odločitve, te pa zahtevajo pravi tehnološki pristop in dosledno izvedbo. Vsakoletno doseganje kakovosti grozdju in vinu je stalnica obstoja vsem vinogradnikom in temelj razvoja tržnim vinogradnikom. Kakovost vina na trgu nastopa kot razpoznavna značilnost in konkurenčna prednost tržnih pridelovalcev in je na vinskem trgu kot srečka, ki ničesar dokončno ne določa, lahko pa zagotovi ciljni uspeh. Uspeh na vinskem trgu je kot zmnožek med kakovostjo vina in razpoznavnostjo celotne zgodbe vinogradnika vinarja. Lahko imate odlična vina, vi pa ste kot ponudnik in kot vinogradnik na vinskem trgu nepoznan, tedaj neuspeh ni težava kakovosti ponujenih vin, temveč vas samih! In kako lahko to spremenimo? Najprej se zazrimo vase kot na vinogradnika vinarja in si postavimo realne kratkoročne in dolgoročne cilje razvoja našega vinogradništva. Doseganje višjih cen , zagotovljena prodaja na vinskem trgu, razpoznavnost in trajnostno prodajno mesto se prične v vinogradu in kasneje v kleti, z trajno zagotovljenimi kakovostnimi vini ob katerih skozi daljše obdobje generacijsko izgradimo svojo razvojno filozofijo in zaupanja vredno zgodbo. Vino v tej zgodbi je kot češnja na torti ponudbe in razpoznavnosti in vedno bolj predstavlja vinogradnika in vinogradnik postaja vse bolj simbol za svoja vina. Ko vinogradnik živi vino, postaja vse bolj svoje vino in njegova vina postajajo na trgu vse bolj on sam. Tedaj se prične skrivnost uspeha, ko se odpre nova razsežnost, kjer je biti več kot imeti in je prodaja logična in samoumevna posledica kupčevega vsestranskega zadovoljstva. Sodobni vinoljubi vin višjih cenovnih razredov so ljudje, ki želijo ob vseh ugodnostih na trgu užiti vse atribute ne samo materialnih temveč vse bolj kulturnih in duhovnih užitkov. Ob tem pa se v osebni zadovoljenosti vse bolj išče tudi trajno osebno zadovoljstvo. Tako lahko vino in vinogradnik zagotavljata mistični pridih zadovoljstva, ko v zaupanja vredni ponudbi avtentične kakovosti zagotavljata ob kulturnem uživanju vina vse kar sodoben kupec tudi pričakuje. In kaj ima to skupnega z redčenjem pridelka grozdja v tem letu? Za vinogradnike, ki danes živijo » iz rok v usta«, je to zgolj prazna filozofija, za vse ki želijo in iščejo svojo vizijo bodočega obstoja in razvoja ,pa pomeni veliko.
V tem letu, ko je pred nami izjemna vinska letina in tudi izjemna vinska kriza z velikimi zalogami neprodanih vin in polnimi kletmi, je čas streznitve za prav vse tržne vinogradnike in vinarje. Le pri vinu se potrjuje pravilo, da je manj lahko tudi več!. Tudi vinogradniki smo v kapitalizmu, kjer je bistveno da zaslužiš in ne da zgolj delaš. In če hočeš zaslužiti moraš najprej več vedeti, bolje narediti in končno tudi boljše prodati. In če sprejmemo, da cilj opravičuje dejanja, potem se tržni in vsi ostali vinogradniki, ki želite v tem letu pridelati zares po kakovosti izjemna vina, se podajte v svoje vinograde in opravite redčenje ali redukcijo količine pridelka grozdja. In kot ni cvetja brez trnja, tako zahteva prava redukcija grozdja veliko potrpežljivega dela tudi do 100 ročnih delovnih ur. Vsekakor je to velik strošek, ampak ko si postavimo višje pridelovalne cilje in ko govorimo o preboju iz nevzdržno obstoječega v novo in višjo stopnjo ponudbe, trženja svojih vi, moramo najprej dvigniti kakovost svojemu vinu s tem da najprej v vinogradu dvignemo kakovost pridelanemu grozdju. Na trtah z velikimi grozdi ( vse rdeče sorte razen modrega pinota) pustimo na vsaki mladiki samo en grozd, na vsaki trti do največ 12 grozdov. V primeru, ko pri določenih sortah kljub tej redukciji obstaja verjetnost prekomernega pridelka pa je potrebno izvesti dodatno odstranjevanja delov grozdja (priveskov in spodnjih tretjin grozda).Topričnemo komaj tedaj ko imajo bele sorte vsaj 21 Oe in rdeče sorte 28 Oe. Redčenje na vseh ostalih trtah z manjšimi grozdi opravimo tako, da pustimo na rodni mladiki največ dva grozda. Ko grozdje prične zoreti pa ob upoštevanju naravnih danosti (toča, rastlinske bolezni , insekti, gniloba) pričnemo z odstranitvijo višje ležečih grozdov. Čas odstranjevanja grozdja se naj prične z prvimi zoritvenimi procesi (mehčanje in obarvanje jagod), ob tem pa se naj grozdje odnese iz vinograda. Cilj redčenja naj bo največ do 2kg pridelka grozdja /trto, kar po našem mnenju lahko zagotavlja ob ugodnih vremenskih pogojih in pravem času trgatve povsem zdravega in dozorelega grozdja tisto skupno točko ko lahko še pokrivamo stroške in najdemo dovolj prostora v kleteh za manjšo količino zelo kakovostnega pridelka. Danes je čas da se množično odločimo za nov pristop v slovenskem vinogradništvu in se dokončno poslovimo od obstoječih praks in v »ostri » pletvi in redukciji pridelka grozdja, ki naj postane stalnica redne pridelave in utečeni standard dosežemo tržno razpoznavnost in zagotovimo uspešen prodor slovenskega vina na zahtevnem svetovnem vinskem trgu. Ob tem pa se moramo zavedati, da je kakovost vina zgolj izhodiščni standard za vstop, doseganje pravih cen na tem trgu, pa je nadstandard, ki ga s svojim delom in lastno sposobnostjo , ter svojo edinstveno zgodbo mora zagotoviti vinogradnik in vinar izključno sam. (»Povej mi kdo si na trgu , pa ti povem kakšne cene za svoja vina dosegaš!«) In če povzamemo, pred nami je izjemna vinska kriza in prav vsak vinogradnik bo moral ob tem globoko premisliti , kaj bo lahko naredil sam, da bodo posledice čim lažje in sprejemljive.
Realnost je povečini v samopomoči in strokovni podpori in zavedanju, kar potrjujejo vsa dosedanja zgodovinska dejstva , da edino dobro prodano vino lahko trajno ohrani vinogradnika državna pomoč bo ob tem zgolj kot prijetno presenečenje in pomembno dopolnilo. Spoštovani vinogradniki, se zavedamo, da bomo konec avgusta že pričeli z prvimi trgatvami in bo glavnina trgatve spet v septembru in da nas od prvih polnitev loči samo še dobra dva meseca? Do trgatve se lahko še veliko zgodi, tako lahko daljše vroče obdobje zmanjša izplene tudi do 30 %, toče v avgustu so praviloma katastrofalne, prav tako sončni ožigi na izpostavljenem grozdju in tudi pepelasta plesen je lahko še nevarna. Ob tem pa dovolite da vas vprašamo, ali razmišljate kako in s kom bostbostdanega vinae opravili trgatev v primeru da se zgodi rdeči scenarij ponovne epidemije? Vinogradniki smo do sedaj prestali veliko kriz in verjamemo, da bomo tudi po tej nadaljevali s svojim vinogradništvom tako, da bomo pridelovali mogoče manj toda bolj kakovostnega grozdja in posledično bolj cenjenega, tržno iskanega in dobro plačanega kakovostnega vina.
Maribor,17.07.2020
KGZS Zavod Maribor, specialistična služba za vinogradništvo
ŠTABUC ROMAN