Latinski izraz: Phomopsis viticola
Znaki bolezni
Gliva se hitro razmnoži v hladnih deževnih pomladih, takrat trta raste še počasi in zato naredi največ škode na mladicah. Kot posledica okužbe mladic, je razpokano lubje le teh, okužba je redkejša na listih in grozdju. Ker ima mladica razpokano lubje je tudi hitreje lomljiva, kar se pokaže ob vetrovnih dneh. Posledici črne pegavosti vinske trte sta počasno hiranje trte, kar pa tudi vpliva na zmanjševanje količine in kakovosti pridelka.
Pogoji za okužbo
Veliko vinogradov je okuženih in takoj spomladi se pokažejo prvi znaki bolezni. Bolezen se izraziteje pojavlja v deževnih pomladih in še posebej na občutljivih sortah povzroči veliko škode(zeleni silvanec, rizvanec, laški rizling, traminec, sivi pinot,...). Gliva povzročiteljica bolezni prezimi kot micelij na rozgah. Iz rozg se razširi na očesa, okužba je lahko tako močna, da ti sploh ne odženejo.
Zatiranje
Potrebno pa je tudi kemično varstvo vinske trte v zgodnjih razvojnih fazah trte. Gliva se razrašča tudi v les trte, zato je ob ugotovljenih okužbah v vinogradu potrebno kemično zatiranje več let zaporedoma. Kemično varstvo trte izvajamo prvič, ko očesa odženejo 2 do 4 cm in drugič, ko poganjke zrastejo 6 do 10 cm. Če črne pegavosti ne zatiramo se okužba iz leta v leto stopnjuje. Škropimo v suhem vremenu z ustreznimi fungicidi.
Vir: www.agroruse.si