Kozarec je sredstvo, ki vinu omogoča, da pride do izraza. In prav zato so vina prišla do veljave šele konec 17. in v začetku 18. stoletja, ko so izdelali prve kolikor toliko primerne kozarce za pokušnjo vina. Istočasno so se pojavile tudi prve vinske steklenice, ki so se razlikovale od ostalih.

Žlahtnost in kakovost najboljših vin lahko doživimo le v kozarcu iz čistega in tankega kristalnega stekla.

Običajnega namiznega vina pa nam ni treba natočiti v kristalen kozarec, saj nam tako vino ne ponuja veliko in služi predvsem za odžejanje. Kakovostna in predvsem vrhunska vina zahtevajo prave kozarce s pecljem iz tankega kristalnega stekla. Steklo ne sme biti gravirano ali poslikano, kozarec pa naj drži najmanj dva decilitra. Ima naj zoženo odprtino, ki je manjša od največjega premera čaše, da zadrži del vonjav, ki se sproščajo iz vina.Bela vina zahtevajo kozarec z višjo čašo, da vonjave opravijo daljšo pot in dlje časa ostanejo v njem, k čemur pripomore zožena odprtina. Pecelj je daljši in droben, da toplota dlani ne bi prehitro prehajala v belo vino. Razgibavanje vina v takem kozarcu je počasno, ker se arome sproščajo postopoma.

Mlada rdeča vina zahtevajo kozarce z robovi, da vino butne obnje, se odpre in pokaže, kakšne možnosti za razvoj skriva v sebi. Pecelj je tu krajši, da olajša stik čaše z roko zaradi hitrejšega segrevanja vsebine, kar pomeni hitrejše odpiranje vina. Odprtina kozarca je ožja, da vonjave krožijo nad površino, ne da bi izhlapele.Zrela rdeča vina ponudimo v kozarcu z mehkimi zaobljenimi stenami brez robov. Vino počasi in spoštljivo zanihamo, da lepo polzi po gladki steni kozarca. Našo potrpežljivost kmalu poplača bogastvo vonja in okusa, ki se sprošča.Prvi ali originalni kozarec za peneče vina je bila široka, nizka kupa, ki jo vidimo še tu pa tam na imenitnih sprejemih. Menda je bila ulita po meri ustnic ene od francoskih kraljic.

Še danes to obliko cenijo mnogi Francozi, ki se tolažijo, da pijejo dober šampanjec iz slabega kozarca. V Sloveniji se je za peneča vina uveljavil visok ozek kozarec, a taka oblika kozarca ne vsebuje dovolj vina in ne omogoča zadostne senzorične analize vina. Tako ta kozarec bolj ustreza opazovanju videza kot pa ugotavljanju vinske arome. Oblika kozarca naj bi omogočala tudi vizualne učinke, zato bi moralo biti na dnu kozarca majhna raskava površina, ki pospešuje tvorjenje mehurčkov. Kozarec naj bo visok, da mehurčki čim dlje potujejo do površine. Odprtina kozarca je lahko zožena, kajti tudi peneča vina nam lahko ponudijo nežno cvetico.Pri steklenicah sta posebej pomembna oblika steklenice in barva stekla, saj vplivata na kakovost vina in ohranjanje njegovih sestavin. Že v 17. stoletju so ugotovili, da se pri uporabi plutovinastega zamaška ohranja kakovost vina oziroma vino le-to celo pridobiva s staranjem v steklenici. Skozi zgodovino pa so se v različnih vinorodnih deželah izoblikovale posebne karakteristike steklenic, ki so po svoji obliki in mogoče tudi po barvi značilne za določeno vinogradniško pokrajino. Pa spoznajmo najbolj razširjene vrste vinskih steklenic.

Renska steklenica izvira iz Porenja in je razširjena tako v Nemčiji kot tudi drugod po svetu. Je vitke oblike z visokim vratom in padajočimi ‘rameni’, barva stekla pa je rjava ali zelena. Volumen lahko znaša 0,375 litra, 0,75 litra ali pa 1 liter.Bordojska steklenica je zelo razširjena v svetu. Ima značilno valjasto obliko in kratek vrat, kar omogoča kontrolo usedline pri nalivanju. Steklenica ima odebeljeno dno, za rdeča vina je steklo temno zelene barve, pri rose in belih vinih pa steklo ni obarvano. V zadnjem času pa se pojavljajo tudi ‘bordojke’ rjavih in olivno zelenih barv. Volumni teh steklenic so zelo različni; 0,375 litra; 0,75 litra; 1 liter, 1,5 litra in več.Burgundska oblika steklenice je precej razširjena ne samo v Franciji, ampak povsod po svetu. Za bela in rose vina je steklo prozorno ali pa olivno zeleno, za rdeča vina pa temno zeleno ali celo rjavo. Tudi ta steklenica ima odebeljeno dno in ima ponavadi volumen 0,75 litra, lahko pa ima tudi drugačno prostornino (0,375 litra; 0,7litra; 1 liter; 1,5 litra).

Alzaška steklenica navdušuje s svojo elegantno in podolgovato obliko, ki jo imenujejo flavta. Steklenica izvira iz Alzacije v Franciji, ki slovi po izjemnih belih vinih. Barva stekla je v večini primerov rjava, lahko pa je tudi zelena ali modra. Ima lahko volumen 0,375 litra, 0,75 litra ali pa 1 liter.Kot zadnjo omenimo še šampanjsko steklenico, ki tudi izvira iz Francije, natančneje iz Šampanije. Sama oblika steklenice je nastala zaradi tehnologije in skladiščenja ob staranju. Steklenica je po celotni površini odebeljena in ima posebno vbočeno dno, saj mora zdržati pritisk ogljikovega dioksida, ki nastaja v steklenici. Barva stekla je lahko temno zelena ali pa prozorna. Posebnost te steklenice so tudi zelo raznoliki volumni, od katerih ima vsak svoje ime. Tako se na primer steklenica z 18,75 centilitri volumna imenuje Quart, steklenica z 0,75 litra volumna je Bouteille (iz tega poimenovanja tudi slovensko ime buteljka), steklenica, ki drži 1,5 litra pa je Magnum. Šampanjska steklenica pa se pojavlja še naprej v večjih volumnih, vse tja do 15 litrov.
 
Tudi s pravilno izbiro kozarca k določenemu vinu kažemo na raven vinske kulture, zato je dobro poznati vsaj osnovna pravila o tem. S tem bomo lahko le še izboljšali svoje užitke ob pitju in okušanju vina.
 
 

Vir: Latnik 2006, Tamara Ambrožič