Cviček ima razmeroma nizko vsebnost alkohola (8,5 do 10 %), zato je absorpcija iz prebavne cevi odlična. Je več kot samo alkoholna pijača. Alkohol v cvičku je samo ena izmed tisočih, nekaterih še ne povsem raziskanih sestavin. Slovenski enolog dr. Julij Nemanič pravi: »Veliko je bilo napisanega in povedanega o zdravilnosti cvička.

Praviloma je suho vino, brez ostanka nepovretega sladkorja, z nizko alkoholno stopnjo in s prijetno, svežo kislino. V zmernih količinah ga zato lahko priporočajo diabetikom. Kot vsa rdeča vina vsebuje določeno količino flavonoidnih snovi (proantocianidolov), ki jim tudi zdravstvo priznava ugoden vpliv na zdravje in preprečevanje kardiovaskularnih bolezni. Zato je cviček kot nalašč za današnje obdobje civilizacijske naglice in želje po zmerni in zdravi prehrani. Skratka, to preprosto, simpatično rdeče vino je lahko vsakdanja pijača sodobnega človeka.«
Cviček je slovenski vinski posebnež. Poleg toskanskega chiantija edino vino na svetu, sestavljeno iz rdečih in belih sort grozdja. Od leta 2001 je cviček tudi zakonsko zaščiten z oznako priznanega tradicionalnega poimenovanja. Pridelujejo ga v v vinorodni deželi Posavje, natančneje v dolenjskem vinorodnem okolišu. Namenjen je ljudem, ki vino izberejo dobrovoljno, odprtih misli in brez posebnih predsodkov. Pravi ljubitelj zna ceniti tudi »un petit vin«, kot preprostemu vinu pravijo Francozi. To je vino za vsak dan, ki ne zahteva nobene posebne prilike ali priprave, je pa korektno. Za takšno vino uporablja francoski vinski besednjak izraz »loyal«, ki izhaja iz petnajstega stoletja. Označuje torej vino, ki je takšno, kot se deklarira: brez izrazite odličnosti, pa tudi brez prikritih napak.

Obrok brez cvička je kot dan brez sonca.

Cviček predvsem gastronomsko obogati obrok hrane. Skupaj z zdravim načinom življenja, pa tudi ščiti človeka pred raznimi boleznimi. Higiena kot medicinska veda preučuje vplive okolja na človekovo zdravje. Zato je, glede na dolgoletno tradicijo, že del našega okolja s svojevrstnim vplivom na naše zdravje.  

Trsni izbor vinskih sort, ki so zastopane v cvičku

Je vino, ki vsebuje 70 % vina rdečih ter 30 % belih vinskih sort. Za pridelavo Cvička PTP je dovoljena le uporaba rdečih vinskih sort, kot sta žametna črnina in modra frankinja, in belih vinskih sort, ki so: kraljevina, laški rizling, rumeni plavec, zeleni silvanec, žlahtnina (bela in rdeča) in štajerska belina (ranfol). Od rdečih sort daje cvičku glavno podlago žametovka, od belih pa kraljevina. V nekoliko manjši meri (skupno do 30 %) se v sestavo cvička vključujejo še modra frankinja, laški rizling, rumeni plaveč, zeleni silvanec, žlahtnina in štajerska belina. Minimalna zrelost grozdja na osnovi sladkornih stopenj.

Vinska sorta       
Stopnja po Oe

Žametna črnina
64

Modra frankinja
70

Kraljevina
64

Laški rizling
70

Zeleni silvanec
70

Druge sorte
64

Najbolje uspeva na trnskih plasteh lapornatih hribin, produktu vulkanskih izmečkov iz srednje triade. Na kakovost cvička vplivajo mnogi dejavniki, katerih prepoznavanje in ocenjevanje je največkrat težko, saj kakovost cvička ocenjujemo na podlagi subjektivne ocene okusa, vonja in izgleda. Idealne metode za realno ocenjevanje parametrov kakovosti so kemične analize vina, ki pa brez organo-leptične ocene vina nimajo prave veljave (organoleptičen = ki se ugotovi z vidom, okusom, otipom, vonjem). Glavni dejavniki, po katerih ocenjujemo kakovost grozdja in vina, so vsebnost sladkorja, kislin, pH-vrednosti, vsebnosti aromatičnih snovi, fenolov in antocianov in enakomerne dozorelosti grozdja.  Delovanje cvička na človeški organizem

Alkoholne pijače se uporabljajo od začetka človeštva. Najstarejši do sedaj znani medicinski dokument, ki govori o vinu, je zapis receptov na glinastih ploščah blizu Babilona iz leta 2230 pr. n. š. V receptih je vino omenjeno kot topilo za zelišča in za pripravo mazil. Hipokrat (460-377 pr. n. š.), grški zdravnik, utemeljitelj znanstvene medicine, ki je zdravnike zadolžil, da bodo služili življenju, je rekel o vinu: »Vino je lahko za človeka čudovito in primerno, s predpostavko, da ga pri dobrem in slabem zdravju uživamo preudarno in zmerno ter da ga uskladimo s posameznikom. « Hipokrat je bolnikom priporočal zmerno prehrano, zelo je cenil diete z vinom, pri čemer je rekel: »Pri zdravljenju bolnika z vinom je potrebno paziti na dvoje: naj koristi ali vsaj naj ne škodi.« Kljub temu nekatere farmakopeje (pharmacopoeia = lekarniška knjiga, v kateri so našteta zdravila, ki jih mora imeti sleherna lekarna, in je navedena njihova priprava in lastnosti) še vedno uporabljajo vino pri izdelavi medicinskih vin. Vino raztaplja nekatera zdravila in je prijetnega okusa. Zaradi stoletne uporabe cvička imajo še danes različna priporočila o uporabi le-tega v zdravilne namene med ljudmi »uporabno« vrednost.

Danes nekateri zdravniki priporočajo cviček, celo v okvirih uradne medicine, npr.: 

pri nekaterih boleznih srca (npr. koronarni bolezni) in ožilja;
pri zmanjšanem teku in slabi prebavi oziroma zmanjšanem izločanju želodčnega soka;
pri slabokrvnosti, zlasti zaradi pomanjkanja železa; 
pri debelosti oziroma kot del shujševalne diete, kjer del ogljikovih hidratov v dnevnem obroku hrane nadomestimo s cvičkom; 
pri povišanih vsebnostih maščob oziroma za zviševanje nivoja posebnega varovalnega holesterola v krvi - HDL-holesterola, in zniževanje oziroma preprečevanje oksidacije škodljivega LDL-holesterola;
kot sredstvo za uničevanje bakterij;
pri pitju higiensko sumljive vode;
pri sladkorni bolezni;
po najnovejših izsledkih za preprečevanje rakastih bolezni;
kot odlično sredstvo proti staranju;
kot sredstvo proti nastanku krvnih strdkov in 
kot sredstvo proti mnogim drugim boleznim.

Kadar zdravnik priporoča bolniku cviček, je to priporočilo mišljeno kot dodatek vsakdanji prehrani, kot užitek pri kuharski umetnosti in tudi kot zdravilni pripomoček.

Še vedno obstajajo strokovne dileme, ali je samo poživilo, ali je tudi hrana, ali je celo zdravilo. Naš današnji zdravstveni položaj, način prehranjevanja širokega sloja slovenskih ljudi in kultura pitja alkoholnih pijač nas sili, da prevzamemo del odgovornosti vzgoje prebivalstva za zdravo prehrano, v katero je vsekakor vključeno tudi kulturno pitje zdravega vina - cvička. Vsak cviček je, ne glede na vinski podokoliš, običajno sestavljen iz žametne črnine, modre frankinje, kraljevine in laškega rizlinga. Ponekod mu dodajo še druge bele vinske sorte. Po najnovejših izsledkih številnih raziskovalcev (U. Vrhovška, D. M. Goldberga, H. Arichija, C. R. Pace-Aschiaka, J. Kinselle, E. N. Frankla, B. Stavrica idr.) je vinska sorta modra frankinja v samem vrhu svetovne lestvice po vsebnosti flavonoidov, predvsem kvercetina in resveratrola, medtem koje žametovka bolj revna s temi antioksidanti. Cviček je dober za telo in dušo. Narava ni nikoli dala človeku bogatejšega darila, ko je cviček. Človek je nagnjen k pretiravanju. Če se pojavi kakšna zdravilna snov ali zdravilno delovanje, se bodo stvari čez noč pomnožile in jutri jih bo več. Je hrana, ki vsebuje alkohol. Uradno ne spada med zdravila in ni vsesplošno zdravilo, ki bi odpravljal vse težave. Ostaja pa dejstvo, da cviček kot izvleček grozdja vsebuje vse naravne snovi, ki jih danes lahko izločimo v čistem stanju. To je bila dobra podlaga za dr. Davida Goldberga z univerze v Torontu, daje analiziral vse dosedanje izsledke o vinu, z enim samim ciljem, da bi potrdil vzročno povezavo vino-zdravje. Njegovi rezultati so izjemno zanimivi, vse se je začelo, ko je Selwyn Leger s sodelavci objavil epidemiološko študijo, iz katere je bilo jasno, daje pri ljudeh, ki uživajo rdeče vino, manj srčnih kapi. 
Zato moramo upoštevati navodilo, ki so ga poznali že naši predniki: »Cviček zdravi dušo in telo!« Velika vrednost cvička je v prepričanju, daje to zdravilo in hrana, ki ima nizko stopnjo alkohola in prijetno kislost, kar mu daje še poseben gastronomski pomen. V kulinariki ga lahko kombiniramo tudi z jedrni na žlico: obarami, ričetom s prekajenim mesom itd.

NAZAJ
Vir: Cviček tudi hrana in zdravilo, primarij Peter Kapš, dr .med. internist