Latinski izraz: Agrobacterium vitis
Geografska razširjenost
Bakterijski rak koreninskega vratu na vinski trti povzročajo različni biovarji Agrobacterium tumefaciens, vendar danes velja za najbolj razširjenega povzročitelja škode A. tumefaciens bv. 3 ali A. vitis.
O škodi poročajo iz vsega sveta in tudi mnogih evropskih držav: Avstrije, Francije, Grčije, Italije, Jugoslavije, Madžarske, Nemčije, Portugalske in Španije. Tudi v Sloveniji smo doslej kot povzročitelja bolezni na trti dokazali le A. vitis.
Povzročitelj in gostiteljske rastline Agrobacterium je rod paličastih bakterij, velikih 1,5-3 x 0,6-1 tisočinko mm, ki se po Gramu barvajo negativno. So aerobni organizmi, ki lahko v rastlinskih tkivih živijo tudi pri znižanem tlaku kisika. Optimalna temperatura za njihovo rast je 25-28oC. Premikajo se s pomočjo peritrihih bičkov. Po prevodnih tkivih v trti se lahko premikajo s hitrostjo od 6-9 mm do 30 cm na dan. Agrobakterije pogosto najdemo v tleh, vendar običajno niso patogene. A. vitis v zemlji niso našli, vendar pa patogeni sevi lahko več let preživijo v ostankih rastlinskega tkiva v tleh, tudi kadar obolele trse odstranimo. Edina gostiteljska rastlina, na kateri A. vitis povzroča škodo, je vinska trta. Občutljivi so zlasti kultivarji Cabernet sauvignon, Chardonnay, Merlot in Rizling ter podlagi Teleki 5C in Teleki 8B. Pri nas smo ga dokazali tudi na Tramincu, Rumenem muškatu, Šiponu, Žametni črnini in podlagi Kober 5BB.Bolezenska znamenjase ponavadi najprej pokažejo na deblu, na in okoli cepljenega mesta, lahko pa tudi na enoletnem lesu. Tvorijo se sferični, gladki do grbančasti tumorni izrastki. Manjši imajo videz bradavic, večji pa lahko dosežejo tudi velikost jajca. Proti koncu vegetacijske dobe se tumorji posušijo in večji tudi odpadejo. V naslednjem letu se ponovno pojavijo na istem mestu, okoli njega in nad njim. Trs v okolici tumorjev poka, kar vodi do tvorbe novih izrastkov znotraj vzdolžnih razpok. Število izrastkov se veča in sčasoma lahko prekrije ves starejši les. Na cepljenkah se ponavadi pojavljajo odebelitve in tumorni izrastki na cepljenem mestu in povzročijo odmiranje poganjkov. Izrastke včasih najdemo tudi na lesu podlage. Na koreninah A. vitis ne tvori izrastkov, včasih pa lahko opazimo do 5 mm velike temne vdrte nekroze na toletnih koreninah. Zaradi tumornih izrastkov okužene rastline pogosto slabše rastejo, deli trsa nad njimi hirajo in slednjič lahko trs propade.Razvoj bolezenskih znamenjLatentno okuženi trsi lahko rastejo več let, ne da bi se na njih pokazala znamenja bolezni.
A. vitis se po ksilemu sistemično razširi po vsej rastlini. Povzročitelja lahko izoliramo iz vseh delov rastline, le zelo redko pa so jih uspeli dokazati v zelenih delih triletnih poganjkov. Nujni pogoj za razvoj tumornih izrastkov je ranjeno rastlinsko tkivo. Najpogosteje tvorbo izrastkov na nadzemnem delu trsa izzovejo poškodbe zaradi pozebe ali nepravilnih agrotehničnih ukrepov. Poškodovane rastlinske celice izločajo snovi, ki sprožijo encimatske reakcije, s pomočjo katerih se del bakterijske DNA - T-DNA s Ti plazmida - prenese v rastlinsko celico in vgradi v njen genom ter postane del DNA rastlinske celice. Tako spremenjena rastlinska celica začne tvoriti opine, snovi ki ustvarjajo ugodno okolje za razmnoževanje patogenih agrobakterij. Poleg tega taka celica tvori tudi večje količine auksinov in citokininov, ki porušijo hormonalno ravnotežje v celici in okoli nje, kar izzove povečano rast in delitev rastlinskih celic ter tvorbo tumornih izrastkov. Način prenosaEpidemiološke študije kažejo, da je najbolj verjeten način širjenja bolezni vegetativno razmnoževanje okuženih cepičev in ključev. Med razmnoževanjem, rezjo, košnjo, trgatvijo in pri drugih agrotehničnih ukrepih lahko pride do prenosa bakterij z orodjem, saj les in sok okuženih rastlin, ki ga izločajo ob solzenju, vsebuje agrobakterije. VarstvoKurativnih sredstev za kemično ali biološko zatiranje ni. Preventivna uporaba 5% bordojske brozge konec zime lahko v okuženih vinogradih zmanjša populacijo bakterij na površini trsov. Pri rezi je v okuženih nasadih potrebno sprotno razkuževanje škarij, da preprečimo prenos okužbe s trsa na trs.
Odrezan les z okuženih trsov iz nasada odstranimo in zažgemo. Zaradi okuženih rastlinskih ostankov, ki ostanejo v tleh po odstranitvi prizadetega trsa in v katerih lahko A. vitis preživi več let, ni priporočljivo na isto mesto ponovno saditi trte, niti ukoreninjati cepljenk vedno na istih tleh. Okužbo lahko prenašajo tudi ogorčice, zato sadimo trse in ukoreninjamo cepljenke le v zemlji, za katero je bilo dokazano, da ni okužena s fitopatogenimi ogorčicami. V trsnici je najbolj nevarna latentna okužba podlag, cepičev in cepljenk. Za zagotovitev proizvodnje zdravih cepljenk je potrebno predhodno testiranje matičnih rastlin. Pri cepljenju je treba skrbeti za čistočo delovnih površin in prostorov in jih pogosto razkuževati z 2% varekino. Orodje razkužujemo z eno urnim namakanjem v varekini ali 70 % alkoholu ali ožiganjem. Pojav bolezni lahko zmanjšamo tudi s preventivnim namakanjem cepičev pred cepljenjem v 8-oksikinolin sulfatu (kinosolu). V zadnjih letih se uveljavlja toplotno tretiranje cepičev, ključev in cepljenk 30 do 60 minut pri 50 oC. S tem postopkom populacijo agrobakterij znatno zmanjšamo, vendar ga posamezne celice A. vitis lahko preživijo. V vinogradu izvajamo predvsem preventivne ukrepe, kot so sajenje neokuženih cepljenk in preprečevanje poškodb zaradi pozebe s sajenjem na vinogradniške lege, kjer tla niso težka in vlažna, z zagrinjanjem cepljenega dela prva leta po sajenju nad zemljo preko zime in skrbjo za dobro dozorevanje lesa. Priporočljivo je gnojenje s kalijem in ne preobilno gnojenje z dušikom. Paziti moramo, da trsov ne poškodujemo pri košnji in jih ne prizadenemo z neprimerno uporabo herbicidov.
Vir: Kmetijski inštitut Slovenije