Vsak ljubitelj vina si želi imeti doma svojo vinoteko, kjer lahko shrani vina in spremlja njihovo zorenje. Toda treba je upoštevati nekatera pravila, da vino ohranimo v dobri kondiciji še nadaljnjih pet, deset ali več let.Najprej je treba upoštevati dejstvo, da so za zorenje primerna le kakovostna vina dobrih letnikov, saj bodo le taka vina lahko z leti postala še boljša.

Povprečna vina pa so boljša sveža in jih zato ne shranjujemo. Katero vino bomo shranili je odvisno tudi od načina nege vina. Enoletno zorenje belih suhih vin na kvasovkah v sodih in rdečih suhih vin v hrastovih (barik) sodih, povečuje možnosti vin za arhiviranje in podaljšuje njihovo življenjsko dobo.Penine le redko namenimo zorenju, saj so najboljše sveže. Izjema je slavni Don Perignon, ki z leti pridobi na kvaliteti, in še nekaj znanih francoskih šampanjcev iz Šampanije. Značilnost zrelih penin so zelo drobni mehurčki, ki v ustih delujejo zelo blago in prijetno.Nekateri vinski zbiralci se zanimajo tudi za vina uveljavljenih pridelovalcev, ker jim zaupajo in arhivirajo njihove najboljše dosežke vsakega letnika oziroma vina, za katera so dobili medalje na državnih in mednarodnih ocenjevanjih vin.

Poznati pa je treba tudi postopke, ki jih je kletar uporabil pri določenem vinu. Predvsem sodobna tehnologija zelo siromaši telo in aromatiko vina in taka vina niso primerna za zorenje.Priporočljivo je, da spremljamo kakovost vin v vinoteki, saj lahko le tako ugotovimo kdaj je vino doseglo svoj vrhunec in ga spijemo še preden stopi na pot staranja. V tem obdobju namreč vino izgubi svoje kvalitete, okus postaja manj izrazit in nezanimiv, pogostejše pa so tudi napake v vinu. Zato je prav, da si vsakega vina shranimo vsaj šest steklenic, da lahko pokušamo vino na različnih fazah njegovega razvoja.Ko se odločamo o velikosti vinoteke, moramo uskladiti svoje želje in materialne možnosti. Na voljo imamo veliko različnih izvedb, materialov in stilov. Upoštevati moramo tudi načelo preglednosti, da bomo lahko hitro našli iskano steklenico. Priporočljivo pa je, da steklenice v vinoteki mirujejo in jih v roke vzamemo le takrat, ko jih nameravamo odpreti. Steklenice morajo ležati tako, da je dno za malenkost nižje od grla in torej ne povsem vodoravno. V taki legi se morebitna usedlina že nabere na dnu steklenice in jo lahko odstranimo z dekantiranjem.Že v prvem stoletju našega štetja je rimski pisatelj Columelle opisal pogoje hrambe vina v vinski kleti:'’ Obrnjena naj bo proti severu, oddaljena od sanitarij, kurišča in gnojišča ter vodnjaka.'’ In omenjene zahteve veljajo še danes.Prvi pomemben element je temperatura, ki ne sme biti ne previsoka ne prenizka in predvsem ne sme preveč nihati. Primerna temperatura za shranjevanje vina je tako okrog 12, 13 ºC. Bela vina nato tudi ponudimo pri tej temperaturi, rdeča pa pri nekoliko višji. Počasna temperaturna nihanja vinu ne škodijo, škodijo pa mu nenadne spremembe v temperaturi. Če želimo vino ohraniti deset in več let temperatura ne sme preseči 18 ºC. Pri belih vini je treba biti še bolj previden, saj težje prenašajo višje temperature in se pri 20 ºC se ohranijo le kake dve leti.

Na kakovost vina pa pomembno vpliva tudi vlaga v zraku, ki vpliva predvsem na stanje zamaška. Če je prostor premalo vlažen se zamašek hitro suši in jemlje vlago iz vina. Tako se povečuje zračna blazinica med vinom in zamaškom in v steklenico prihaja kisik. Vlaga mora biti v vinoteki relativno visoka, saj se le tako ohranja tudi vlaga v vinu.Stalna močna svetloba škodljivo vpliva na stanje vina. Ultravijolični žarki prodirajo skozi steklo, posebno če je prosojno, kar povzroči tudi pospešeno zorenje vina. Vinoteka je lahko tudi brez elektrike, saj je za razsvetljavo dovolj sveča. Če pa uporabimo žarnice, je bolje uporabiti tiste z nitko.Preveriti moramo tudi vibracije v prostoru, kjer nameravamo urediti vinoteko. Promet in nekatere vrste industrije lahko s hrupom in vibracijami popolnoma uničijo vina. Priporočljivo je, da ima vinoteka obokan strop in vsaj del tal iz stlačene zemlje zaradi boljše vlažnosti. Pomembno pa je tudi, da vodimo lastno evidenco zaradi preglednosti. Dobro je napisati oznako vina, letnik, datum nakupa, ime prodajalca, ceno in vtise ob pokušnji vina. Vodoravne in navpične vrste označimo s številkami in črkami, tako da dobi vsaka steklenica svojo šifro.

Nikoli ni mogoče natančno napovedati, koliko časa je treba odmeriti posameznemu vinu. Strokovnjaki iz vinorodnega okoliša in sami pridelovalci nam lahko približno povedo, kdaj predvidevajo najlepšo zrelost posameznega vina. Sami pa moramo poznati razmere v svoji vinoteki in odločitev, kdaj bomo odprli neko dragoceno steklenico, je prepuščena nam. Vsekakor pa je bolje pokušati arhivsko vino prej kot prepozno.

Vino pa nam kaže nekatere znake, ki nam povedo kdaj je doseglo optimalno starost. Najprej je to zrak v steklenici, ki ga je več kot dva centimetra. V tem primeru ukrepamo tako, da vino odpremo in dolijemo isto vino. Naslednji dan take steklenice postavimo nazaj na svoje mesto in po pol leta so taka vina zopet primerna za pitje. V dobrih vinotekah tak poseg opravijo vsakih 25 let. Pomembne kazalec je tudi barva vina, ki jo opazujemo v soju sveče. Pri krepkih rdečih vinih svetloba ne more priti skozi steklenico. Pri belih vinih pa so zlati do jantarni odtenki znamenje, da je vino doseglo svoj vrhunec.
 

 
Vir: Latnik 2007, Tamara Ambrožič, www.visitljubljana.com