»In honorem dei et in honorem vini« je geslo Evropskega reda vitezov vina, s sedežem v Avstriji, v Eisenstadtu. Konzulat za Slovenijo deluje vse od osamosvojitve, torej od leta 1991, ko so s slovesnostjo na Ptuju ustanovili slovenske vinske viteze. Slovenski konzulat se je hitro vključil v aktivno delo in življenje reda ter v vseh dosedanjih letih dosegel oceno kot najbolj aktiven konzulat.In kako so evropski vinski vitezi sploh nastali?

Ordo equestris vini Europae, kar je latinsko ime reda, izhaja iz tradicije viteškega rodu svetega Jurija. Ta red je bil ustanovljen leta 1468 pod vodstvom cesarja Friderika III., papež Pavel II. pa ga je potrdil z bulo naslednjega leta. To tradicijo so obudili na Gradiščanskem v Avstriji 1984 z ustanovitvijo Gradiščansko panonskega reda vitezov vina s sedežem v Eisenstadtu. Tako so želelni obuditi tradicijo vinskega viteštva, kar se je hitro razširilo na sosednje države, ki so prav tako želele ohranjati to tradicijo. Kasneje so red preimenovali v Evropski red vitezov vina, saj se je njegov obseg precej razširil in prvotno ime ni več odgovarjalo.Prva dva prokonzula sta bila Fedor Pirkmajer (umrl 1996) in Jože Colnarič, ki je danes častni konzul Slovenije. Med drugim sta dala tudi pobudo, da bi lahko v red vstopile tudi ženske.

Čeprav Konzulat za Slovenijo deluje v okviru Evropskega reda, pa ima tudi svoje pravice. Tako je v njegovi pristojnosti predlaganje in sprejemanje novih članov ter predlaganje in potrjevanje napredovanja članov po redovnih stopnjah. V redu so naslednje stopnje: hospes ali gost omizja, ki je vabljen k vsem prireditvam, nima pa pravice glasovanja. Naslednja stopnja je vinski svetnik, zatem sodnik in najvišja je vitez vina. Vitezi pa se naprej delijo po stopnjah in funkcijah, ki jih opravljajo v okviru Evropskega reda vinskih vitezov. Konzulat za Slovenijo vodijo konzul, prokonzul in častni konzul ter člani Sveta konzulata, ki ima naslednje funkcionarje: notarja, zakladnika, konzularnega vikarja, gastronoma, enologa, maršala (zadolžen je za protokol) in atašeja za stike z javnostmi.Najvišji organ Konzulata je Konvent, na katerega so vabljeni vsi člani in častni gostje, zatem Velika letna svečanost in Tiha svečanost, namenjena strokovnim in meditativnim razsežnostim zaprisežencev. Poseben pomen pa ima Vinski viteški turnir, s katerim želijo na specifičen način ovrednotiti vino kot plemenit viteški napitek in dati podporo določenim sortam oziroma vinom. V okviru slovenskega konzulata deluje šest Vinskih viteških omizij, in sicer Pomursko, Mariborsko, Celjsko, Posavsko, Ljubljansko in Primorsko.Gre torej za vinski viteški red, v katerem je središče vino, povzdignjeno v simbol. Čeprav red ni verski, je za njegovo delovanje pomembna bližina oltarja. Oddaljenost od njega in od središča reda pa si določa vsak sam. Redovne slovesnosti so povezane z blagoslovom vina in spoštovanje krščanskih vrednot.

Čeprav red ni političen, to ne pomeni, da ga ne zanima politika v smislu odnosa države in družbe do zemlje, vinogradov in pridelovalcev vina. Posebno skrb posveča negovanju visokih vrednost duhovne odličnosti in plemenitega viteškega prijateljstva. Zato je moto delovanja reda: »Šele ko boš premagal zavist in se boš začel zavzemati za druge, boš postal pravi viteški človek.«Vitezi vina so bojevniki za mir in sožitje med narodi. Meč jim je simbol časti in ne orožje sovražnosti. Kdor pije plemenito vino in prijateljuje, se ne vojskuje. Zato je reklo vinskega reda vitezov tudi: »Položimo orožje, dvignimo čaše!«Delovanje vitezov vina je usmerjeno v prizadevanje za sožitje družbe, za spoznanje vina kot dobrine, na katero moramo biti ponosni. Predpogoj za užitek v vinu kot kvaliteti svojega življenjskega sloga, pa je blagostanje v družbi. Zato si vitezi prizadevajo za vzpostavitev takega stanja in vzdušja v družbi, ki je naklonjeno človeku in vinu. To pa je dolgotrajen proces, ki ni nikoli končan.Trenutno je vodstvo Sveta Konzulata za Slovenijo zaupano konzulu Karlu Recerju, častnemu konzulu dr. Jožetu Colnariču in prokonzulu Tomislavu Kovačiču. Primorsko viteško omizje, ki vključuje tudi našo Vipavsko dolino, ima kar štiri viteze. Slovensko Istro zastopa Iztok Klenar, Kras dr. Friderik Vodopivec, Goriška brda Zvonimir Simčič in Vipavo Joško Ambrožič.

Iz primorskega viteškega omizja pa izhaja tudi veliko hospesov, svetnikov in sodnikov. Letos so bili med člane viteškega reda sprejeti kar trije hospesi iz Vipavskega vinorodnega okoliša.Poleg utrjevanja vinske kulture pa si evropski vitezi vina prizadevajo tudi za prostovoljno, častno, splošno koristno in neprofitno delo. Poleg tega si prizadevajo tudi za splošen napredek na kulturnem in znanstvenem področju, kar pomeni, da v njihovih niso le ljudje, ki so na kakršenkoli način povezani z vinom, ampak tudi drugi. Tako imajo med svojimi člani veliko uglednih Slovencev, ki so dejavni vsak na svojem področju dela. Lahko bi torej rekli, da red združuje vse ljudi dobre volje, ki so svoje znanje in izkušnje pripravljeni deliti z drugimi. Združuje jih skupna želja po ohranjanju in bogatenju slovenske vinske kulture ter vinske kulture na sploh.

Iz tega izhaja tudi njihovo prizadevanje za utrjevanje slovenske in širše evropske identitete. To je sedaj po vstopu Slovenije v Evropsko unijo, ko smo postali del velike evropske skupnosti še bolj pomembno. Utrjujejo torej zavest o skupni evropski pripadnosti. Sem pa spada tudi skrb za človekovo dostojanstvo in uresničevanje drugih človekovih pravic. Ter konec koncev, za mir, ker je bogastvo vina zagotovilo blagostanja in miru.
 

 
Vir: Latnik 2007, Tamara Ambrožič

Vinska kultura je del človeške kulture, ki je povezana s predelovanjem, trženjem in uživanjem vina. Razvila se je predvsem v tradicionalno vinskih državah, kjer je vino prisotno pri vseh pomembnih odločitvah v življenju posameznika, pa tudi v vsakdanjiku.

Na podlagi dolocil Zakona o društvih (Ur. list RS, št. 61/06, 58/09 in 39/11) smo clani Vinogradniškega, turisticnega in kulturnega društva Cerklje ob Krki na svojem zboru clanov, dne 14. 02. 2020, sprejeli spremenjen
 
S  T  A  T  U  T
 
VINOGRADNIŠKEGA, TURISTICNEGA IN KULTURNEGA DRUŠTVA
 
CERKLJE OB KRKI
 
I. SPLOŠNE DOLOCBE
1. clen 
Z namenom, da bi organizirano uresnicevali skupne in posamicne interese, dejavnosti in aktivnosti na podrocju vinogradništva, ustanavljamo Vinogradniško, turisticno in kulturno društvo Cerklje ob Krki, kot prostovoljno, samostojno in neprofitno združenje clanov.
2. clen
Namen in dejavnosti Vinogradniškega, turisticnega in kulturnega društva Cerklje ob Krki:

strokovno usposabljanje clanov o pridelavi in predelavi grozdja;
izobraževanje – organiziranje strokovnih predavanj, tecajev, izletov, ogledov strokovnih razstav, ogledov vinogradov vzornih vinogradnikov in vinskih kleti;
organizacija strokovnih prikazov posameznih opravil, skrb in narocanje strokovne literature za clane ter preko lokalnih medijev usmerjanje in opozarjanje na pravilno in pravocasno opravljanje del;
prizadeva si za uveljavljanje slovesa vin našega vinorodnega obmocja, zlasti cvicka. V ta namen organizira in izvaja ocenjevanje vin svojih clanov in za bolje ocenjena vina podeljuje odlicja in priznanja po mednarodni lestvici;
društvo sodeluje na prireditvah in ocenjevanjih vin, ki jih prirejajo vinogradniška društva in ostale organizacije;
organom obcine Brežice in Zvezi društev vinogradnikov predlaga spremembe pri vinogradniški zakonodaji;
sodeluje pri nabavi reprodukcijskega materiala, prodaji grozdja in vina;
izvaja promocijsko dejavnost za vina svojega vinogradniškega obmocja z udeležbo na razstavah in vinskih sejmih ter ostalih prireditvah;
izvaja turisticno in kulturno dejavnost za potrebe društva in sodeluje z drugimi društvi sorodne dejavnosti;
organizira predstavitve turisticnih znacilnosti s podrocja, na katerem deluje (etnološke, kulinaricne …);
na podrocju kulture razvija pevske, likovne in dramske dejavnosti, organizira likovne kolonije, delavnice in predstavitve, organizira pevske vaje in ostale prireditve s podrocja kulture in razvija sodelovanje z društvi iz tujine (mednarodno sodelovanje);
strežba pijac;
druga oskrba z jedmi;
za doseganje namena in ciljev lahko društvo ustanovi gospodarsko družbo ali poveri upravljanje pridobtne dejavnosti drugim osebam, na temelju zakupne ali sorodne pogodbe.

3. clen
 

Ime društva: Vinogradniško, turisticno in kulturno društvo Cerklje ob Krki, v nadaljevanju – društvo.
Kratko ime: VTKD Cerklje ob Krki
4. clen
Društvo ima svoj sedež v Cerkljah ob Krki 2b.
5. clen
Društvo se lahko vclani v Zvezo društev vinogradnikov Dolenjske in ostale zveze. 

6. clen
 

Društvo je pravna oseba, ki deluje na obmocju dolenjskega vinorodnega okoliša.

7. clen
 

Delovanje društva je javno in temelji na demokraticnosti in humanosti. Za javnost dela sta odgovorna predsednik in podpredsednika. 

8. clen
 

Društvo ima pecat in prapor. Pecat je okrogle oblike, s premerom 3cm. V sredini je grozd z listom vinske trte in nakazanim policem, okrog je napis VTKD Cerklje ob Krki.

9. clen
Prapor je rubinasto rdece barve, v velikosti 130 x 90 cm. V sredini prapora je okrogel grb, premera 50 cm, z motivom oblike, kot je v pecatu. Društvo uporablja svoj prapor ob raznih svecanostih društva, proslavah in na pogrebih svojih clanov. Prapor je izdelan v skladu z listino o razvitju prapora, ki istocasno doloca nacin nošenja in cuvanje prapora.

II. CLANSTVO
10. clen
 

Clan društva lahko postane vsak, ki se ravna v skladu s sprejetim statutom in deluje v njem pod enakimi pogoji.
Društvo ima redne in castne clane.

11. clen
 

Clanstvo v društvu je prostovoljno. Clanstvo v vinogradniškem, turisticnem in kulturnem društvu Cerklje ob Krki se letno obnavlja. Kdor želi v prihodnjem letu obnoviti clanstvo, mora do roka, ki ga doloci upravni odbor, poravnati letno clanarino in izpolniti druge obveznosti, ki jih doloci zbor clanov ali upravni odbor. 

12. clen
 

Clan lahko postane vsakdo, ki izpolnjuje z zakonom predpisane pogoje in podpiše pristopno izjavo, da pristopa v društvo prostovoljno in sprejema ta statut.

13. clen
 

Castni clan društva lahko postane vsak, za vinogradništvo in njegov razvoj zaslužni clan.
Castne clane imenuje zbor clanov na predlog upravnega odbora.

14. clen
 

Pravice clanov društva so:

da dajejo predloge in pobude za delo organov društva;
da volijo in so izvoljeni v organe društva;
da sodelujejo pri oblikovanju in realizaciji programov društva;
da sodelujejo v izobraževalnih in drugih aktivnostih, ki jih organizira društvo;
da lahko prejmejo nagrade in priznanja za svoje delo in dosežene uspehe po merilih, ki se dolocijo s posebnimi pravili;
da imajo druge pravice, ki izhajajo iz clanstva v društvu.

15. clen
 
Dolžnosti clanov društva so:

da uresnicujejo svoj del sprejetih in dogovorjenih nalog v okviru programov dela društva;
da izvajajo sklepe društva;
da redno placujejo dogovorjeno clanarino in druge prispevke.  

16. clen
 
Clanstvo v društvu preneha:

s prenehanjem obstoja društva;
s smrtjo clana;
z izstopom clana;
s crtanjem clana iz društva zaradi neplacevanja clanarine, drugih dogovorjenih prispevkov ali neopravljenih nalog iz sprejetega programa dela;
z izkljucitvijo clana.

S prenehanjem clanstva v društvu izgubi vinogradnik vse pravice in dolžnosti po tem statutu.
III. ORGANI DRUŠTVA

17. clen
 
Organi društva so:

zbor clanov,
upravni odbor,
nadzorni odbor,
disciplinska komisija.

Mandat clanov v organih društva je štiri leta in so lahko ponovno izvoljeni. Volitve organov so praviloma javne.
 
ZBOR CLANOV
 

18. clen
 
Zbor clanov je najvišji organ društva. Sestavljajo ga vsi clani društva.
 
19. clen
 
Zbor clanov je lahko redni in izredni. Redni zbor clanov sklicuje upravni odbor vsako leto, vsako cetrto leto pa opravi tudi volitve organov društva. Izredni zbor clanov se lahko sklice po sklepu upravnega odbora ali na zahtevo tretjine clanov društva. Upravni odbor je dolžan sklicati izredni zbor clanov v roku 30 dni po prejemu zahteve za sklic. Ce upravni odbor zbora clanov kljub temu ne sklice, ga sklice predlagatelj, ki mora predložiti tudi dnevni red z ustreznim gradivom. Izredni zbor clanov odloca le o zadevi, zaradi katere je bil sklica.
 
20. clen
 
Delo zbora clanov je javno. Zbor clanov vodi delovno predsedstvo, ki ga izvoli zbor clanov na predlog odbora ali na predlog skupine clanov. O poteku zbora clanov se vodi zapisnik, ki ga podpišejo predsednik, zapisnikar in dva overovatelja. Zbor clanov je sklepcen, ce je prisotnih vec kot polovica clanov. V primeru, da je prisotnih manj kot polovica, vendar najmanj deset polnoletnih clanov društva, lahko delovno predsedstvo, ko ugotovi, da so bili clani pravilno in pravocasno vabljeni (osem dni pred zborom), po polurnem cakanju odloci, da se zbor clanov izvede ob ugotovljeni udeležbi. V takem primeru so veljavno sprejeti sklepi, ce je zanje glasovalo vec kot dve tretjini prisotnih clanov, sicer pa sprejema zbor clanov sklepe z navadno vecino
 
21. clen
 
Zbor clanov:

razpravlja in sklepa o porocilih o delu upravnega odbora, financnem poslovanju društva in o ugotovitvah nadzornega odbora;
obravnava, dopolnjuje in potrjuje program dela, financni nacrt in zakljucni racun;
sprejema in spreminja statut društva in druge pravne akte, ki sodijo v njegovo pristojnost;
voli in razrešuje predsednika in podpredsednika, clane upravnega odbora, nadzornega odbora in disciplinske komisije;
odloca o pritožbah;
odloca o priznanjih in nagradah;
odloca o združevanju in vclanjevanju v druge organizacije ali združenja ter o izstopu društva iz njih;
sklepa o prenehanju ali združitvi društva;
sklepa o višini vpisnine, clanarine in drugih prispevkov za potrebe društva;
odloca o vsem, za kar je po veljavni zakonodaji pristojen najvišji organ društva.

 
UPRAVNI ODBOR
 

22. clen
 
Upravni odbor je upravno-izvršilni organ zbora clanov, ki izvršuje sklepe in naloge, ki mu jih je zaupal zbor clanov in vodi delo društva med dvema zboroma clanov. 
 
23. clen
 
Upravni odbor šteje trinajst clanov. Sestavljajo ga predsednik, dva podpredsednika, tajnik, blagajnik in clani, katere voli zbor clanov. Upravni odbor v mandatu lahko zamenja dva clana. 
 
24. clen
 

Upravni odbor se sestaja po potrebi, vendar najmanj trikrat letno. Za svoje delo je odgovoren zboru clanov.

25. clen
 

Upravni odbor je sklepcen, ce je prisotnih vec kot polovica clanov. Upravni odbor sprejema sklepe z navadno vecino.

26. clen
 

Upravni odbor:

vodi delo društva med dvema zboroma clanov;
uresnicuje sklepe zbora clanov;
razpravlja o delu predsednika upravnega odbora, financnem poslovanju društva in o ugotovitvah nadzornega odbora ter daje predloge disciplinski komisiji;
upravni odbor pripravi predlog financnega nacrta in zakljucnega racuna;
pripravlja porocila in predloge programov za zbor clanov;
imenuje in razrešuje stalne in obcasne komisije in delovne skupine;
odloca o nabavi in prodaji osnovnih sredstev;
išce sponzorje in donatorje ter možnosti financiranja dejavnosti in opreme iz javnih in drugih virov;
pripravlja predloge pravnih aktov društva;
izvršuje vse naloge, ki spadajo po svoji naravi v njegovo pristojnost;
skrbi za izvajanje dejavnosti društva po 2. clenu tega statuta.

NADZORNI ODBOR
 

27. clen
 
Nadzorni odbor sestavljajo predsednik in dva clana, katere izvoli zbor clanov. Clani nadzornega odbora ne morejo biti clani upravnega odbora. Nadzorni odbor je sklepcen, ce so prisotni vsi trije clani. Sklepe sprejema z navadno vecino. Nadzorni odbor spremlja delo organov društva in opravlja nadzor nad financno-materialnim poslovanjem, o cemer poroca zboru obcanov, kateremu je odgovoren za delo.
 
DISCIPLINSKA KOMISIJA 
 
28. clen 
 
Disciplinsko komisijo sestavljajo predsednik in dva clana, katere izvoli zbor clanov in veljavno sprejema sklepe, ce so prisotni vsi clani komisije. Sklepe sprejema z navadno vecino. 
 
29. clen 
 
Disciplinska komisija v postopku obravnava clane društva, ki kršijo statut in s svojo dejavnostjo rušijo ugled društva. 
 
30. clen 
 
Disciplinska komisija lahko predlaga in izrece naslednje disciplinske ukrepe:

opomin,
javni opomin,
izkljucitev iz clanstva.

O svoji odlocitvi izda sklep. Zoper sklep ima prizadeti clan pravico pritožbe na zbor obcanov društva v roku petnajst dni po sprejemu sklepa disciplinske komisije. Sklep zbora clanov društva je dokoncen. Disciplinska komisija dela po pravilniku disciplinske komisije.
 
PREDSEDNIK

 
31. clen 
 
Predsednik društva je hkrati predsednik upravnega odbora. Predsednik je zakoniti zastopnik društva in predstavlja društvo navzven in zastopa društvo v pravnem prometu neomejeno, razen v zadevah, za katere mora imeti sklep zbora clanov ali upravnega odbora. V primeru odsotnosti predsednika društva opravlja njegove naloge prvi podpredsednik, z enakimi pooblastili, kakor tudi v zadevah, za katere ga pooblasti predsednik. Predsednik društva je za svoje delo odgovoren zboru clanov in upravnemu odboru.
IV. FINANCNO IN MATERIALNO POSLOVANJE
 32. clen
 
Financno in materialno poslovanje se vodi po veljavnih predpisih, ki veljajo za društva.
 
 
33. clen
 

Sredstva društva so:

vpisnina, clanarina, tecajnina in drugi obvezni prispevki na podlagi sklepov organov društva;
javna sredstva;
sredstva, pridobljena na podlagi sklenjenih pogodb ali sporazumov;
sredstva sponzorjev in donatorjev;
prostovoljni prispevki clanov in simpatizerjev;
iz naslova materialnih pravic in dejavnosti društva;
darila in volila;
iz drugih virov.

34. clen
 
Ce društvo pri opravljanju dejavnosti ustvari presežek prihodkov nad odhodki, ga mora porabiti za izvajanje dejavnosti, za katero je ustanovljeno.
 
 
35. clen
 
Vsak clan društva ima pravico vpogleda v financno in materialno poslovanje društva.
 
 
36. clen
 
Društvo zagotavlja podatke v svojem financnem in materialnem poslovanju v skladu z veljavnimi predpisi, in sicer tako, da so jasno razvidni:

višina in viri prispelih financnih sredstev;
poraba sredstev, razdeljena po višini in namenu porabe;
razlika med prihodki in odhodki;
primerjava med financnim nacrtom in njegovo realizacijo;
stanje sredstev na racunu društva;
neporavnane terjatve in neporavnane obveznosti;
evidenca osnovnih sredstev, ki so v lasti društva.

 
37. clen
 
Blagajnik vodi financno poslovanje, po pravilih o financno-materialnem poslovanju, ki veljajo za društva. Blagajnik pripravlja financno porocilo, ki ga potrdi zbor clanov. Blagajnik tekoce poroca o financnem poslovanju upravnemu odboru.
 
V. PREHODNE IN KONCNE DOLOCBE
38. clen
 
Društvo preneha z delovanjem:

s sklepom zbora clanov, ce je tako glasovalo vec kot dve tretjini vseh clanov;
z zmanjšanjem clanstva na zakonski minimum (deset);
po samem zakonu.

39. clen
 
Ce društvo preneha z delovanjem, se po poravnavi vseh obveznosti prenese premoženje društva na KS Cerklje ob Krki. Proracunska sredstva se vrnejo proracunu. O sklepu zbora clanov iz prvega odstavka tega clena mora zastopnik društva v tridesetih dneh obvestiti pristojni organ.
 
40. clen
 
Ta statut je sprejet na zboru clanov društva, dne 14. 2. 2020 in velja z dnem sprejetja. S tem dnem prenehajo veljati pravila, sprejeta 17. 2. 2012.
 
 
 
Cerklje ob Krki, 14. 02. 2020
Predsednica: Melita Oštrbenk